Odgovor je dobil z uvrstitvijo v svetovni finale prestižnega pustolovskega izziva, ki bo potekal v treh afriških državah.

Ožbe Šteblaj Defender Trophy dojema drugače

Toda njegov uspeh ni zgodba o premagovanju tekmecev. Je zgodba o mirni glavi, značaju, sodelovanju in sposobnosti sprejeti pravilno odločitev tudi takrat, ko se načrt poruši.

Šteblaj zase raje kot besedo osvajalec uporablja besedo raziskovalec. Narave namreč ne želi premagati, temveč jo razumeti. Pri tem želi ostati radoveden, odgovoren in odprt za ljudi, ki jih srečuje na poti.

Izkušnje od afriške savane do Patagonije

Njegove izkušnje segajo od dela z veterinarsko ekipo v južnoafriški savani do vzdržljivostne konjeniške dirke v Patagoniji. Med bolj nepričakovane epizode sodi tudi pripor na Madagaskarju.

Ko ni na poti, ga najdemo na ranču med konji, pri vodenju konjeniškega centra Poniji s Klanca, razvoju socialnega podjetja Inkluzivni park in delu na doktoratu s področja okoljskega managementa.

Priprave na svetovni finale Defender Trophy

Za našo revijo je spregovoril o pripravah na svetovni finale Defender Trophy, sodobnem raziskovanju, vodenju pod pritiskom in spoštovanju narave. Govoril je tudi o želji, da bi ga njegove poti nekoč pripeljale do življenja in vodenja zasebnega safarija v afriški divjini.

DAVID: Na evropskih kvalifikacijah za Defender Trophy ste si priborili mesto med svetovno elito. Kateri trenutek je bil za vas odločilen, ko ste začutili, da lahko uspete?

OŽBE ŠTEBLAJ: Če sem iskren, takšnega trenutka pravzaprav ni bilo. Nikoli nisem prišel na kvalifikacije z mislijo, da moram premagati druge. Prišel sem preverit, ali vse izkušnje, ki sem jih nabiral zadnjih dvajset let po gorah, puščavah, afriški savani in odročnih koncih sveta, res nekaj pomenijo.

Vedno me je bolj kot cilj zanimal proces – kako razmišljam, ko stvari ne gredo po načrtu, kako sprejemam odločitve, ko sem utrujen, in kako se odzovem, ko ni nikogar, ki bi mi povedal, kaj storiti. Prav to sem našel tudi na Defender Trophy. Tekmovanje je bilo v resnici le skupek situacij, ki so od nas zahtevale mirno glavo, sodelovanje in sposobnost prilagajanja.

Morda sem prvič zares začutil, da lahko posežem po visokem rezultatu, šele proti koncu kvalifikacij. Vsak izziv sem želel rešiti čim bolje, ne zato, da bi premagal nekoga drugega, ampak zato, ker me je iskreno zanimalo, česa sem sposoben v danih situacijah. Izkazalo se je, da mi je šlo kar dobro. :)

DAVID: Kaj vas je sploh spodbudilo, da ste se prijavili na Defender Trophy? Je bila to želja po tekmovanju ali predvsem po novi pustolovščini?

OŽBE ŠTEBLAJ: Če bi šlo zgolj za tekmovanje, se verjetno sploh ne bi prijavil. Tekmovanj je veliko. Defender Trophy pa predstavlja nekaj precej redkejšega – priložnost, da se znajdeš v okolju, kjer odločajo značaj, presoja in sposobnost sodelovanja, ne zgolj hitrost ali fizična pripravljenost.

Kot otrok sem z navdušenjem spremljal dokumentarce o raziskovalcih, ki so se z Land Roverji odpravljali v najbolj odmaknjene dele Afrike. Vedno me je fasciniralo, da cilj teh odprav ni bil osvojiti naravo, temveč jo razumeti. Domov niso prinašali medalj, ampak nova spoznanja, zemljevide, zgodbe in boljše razumevanje sveta.

Defender Trophy sem zato razumel kot nadaljevanje poti, po kateri hodim že vrsto let. Ne kot cilj, ampak kot priložnost, da ponovno stopim v okolje, kjer radovednost šteje več kot ego, kjer je ekipa pomembnejša od posameznika in kjer je največja nagrada občutek, da si se domov vrnil bogatejši za novo izkušnjo, novo znanje in morda tudi nekoliko drugačen človek.

DAVID: Defender Trophy od tekmovalcev zahteva precej več kot le fizično pripravljenost. Katere osebnostne lastnosti so po vašem mnenju odločile o tem dosedanjem uspehu?

OŽBE ŠTEBLAJ: Dolgo sem mislil, da o dobrih odpravah in zahtevnih tekmovanjih odločajo predvsem telesna pripravljenost in izkušnje. Danes mislim drugače. Najpomembnejša sposobnost je ohraniti mirno glavo.

Narava, kjer preživim ogromno časa, je pri tem zelo iskren učitelj. Ne zanima je, koliko si treniral, kakšen naziv imaš ali koliko držav si obiskal. Ko se vreme obrne, ko se pokvari vozilo ali ko se ekipa znajde pred težko odločitvijo, šteje predvsem to, koliko energije si pripravljen nameniti iskanju rešitve namesto iskanju krivca.

Mislim, da sem se tega naučil skozi leta potovanj in raziskovanja. Na odpravi skoraj nikoli ne gre vse po načrtu. Ko sprejmeš, da so težave del poti in ne izjema, jih začneš doživljati drugače. Ne kot oviro, ampak kot nalogo, ki jo je treba rešiti.

Pomembna se mi zdi tudi radovednost. Še vedno me zanima več vprašanj kot odgovorov. Ravno zato se vedno znova odpravljam v kraje, kjer se lahko učim od narave, ljudi in ekip, s katerimi delim pot.

Na koncu pa mislim, da voditelj ni tisti, ki vedno ve največ. Dober voditelj je tisti, ob katerem ekipa tudi v zahtevnih razmerah ostane mirna. Če so mi evropske kvalifikacije kaj potrdile, je bilo to prav to – da največkrat ne zmaga najmočnejši posameznik, ampak ekipa, ki zna tudi pod pritiskom ostati zbrana in zaupati drug drugemu.

DAVID: Kaj ste med evropskimi kvalifikacijami izvedeli o sebi, česar prej niste vedeli?

OŽBE ŠTEBLAJ: Pokazale so mi, da so vse izkušnje, ki sem jih skozi leta nabiral na povsem različnih koncih sveta, med seboj veliko bolj povezane, kot sem se zavedal.

Dolgo sem vsako odpravo dojemal kot svojo zgodbo. Namibija je bila Namibija. Patagonija je bila Patagonija. Madagaskar nekaj tretjega in tako naprej. Na Defender Trophy pa sem prvič začutil, da se vse te izkušnje združijo v en način razmišljanja. Da mirnost pod pritiskom, sposobnost opazovanja, prilagajanja in sodelovanja niso veščine posamezne odprave, ampak način, kako pristopam k življenju.

Morda je bilo največje spoznanje prav to, da največ samozavesti ne dajejo uspehi. Daje jo zaupanje v proces. Zavedanje, da tudi če se načrt poruši, znaš ostati miren, razmišljati in narediti naslednji pravi korak.

DAVID: Vas je uspeh presenetil ali ste si že pred začetkom poti postavili cilj, da se uvrstite na svetovni finale?

OŽBE ŠTEBLAJ: Bil bi neiskren, če bi rekel, da o svetovnem finalu nisem razmišljal. Na evropske kvalifikacije nisem prišel z željo, da bi bil zgolj udeleženec. Verjel sem, da imam dovolj izkušenj, da se lahko enakovredno kosam z najboljšimi. Če tega ne bi verjel, se verjetno sploh ne bi prijavil.

A ko se je tekmovanje začelo, je cilj zelo hitro izginil. Ostal je le naslednji izziv. Naslednja odločitev. Naslednja naloga. Na odpravi ali tekmovanju namreč ne moreš razmišljati o cilju, če želiš biti zares zbran. Tja prideš tako, da vedno znova narediš naslednji pravi korak.

Ko je bilo tekmovanje končano, me rezultat ni presenetil toliko kot občutek, da sem v takšnem okolju popolnoma doma. In mislim, da je bil to najlepši občutek celotnih evropskih kvalifikacij.

DAVID: Defender je že desetletja simbol raziskovanja najbolj odročnih krajev sveta. Kaj vam osebno pomeni ta dediščina?

OŽBE ŠTEBLAJ: Mislim, da se je danes nekoliko izgubilo razumevanje besede raziskovanje. Dolga desetletja so ljudje odhajali v najbolj odmaknjene dele sveta zato, da bi domov prinesli novo znanje. Danes pogosto potujemo predvsem zato, da domov prinesemo fotografijo. Sam še vedno verjamem v tisto prvo.

Prav zato mi Defender pomeni veliko več kot zgolj zmogljivo terensko vozilo. Predstavlja tradicijo ljudi, ki so si upali zapustiti znano, ne zato, da bi osvajali naravo, temveč da bi jo bolje razumeli. Vedno so me navduševale odprave, ki so združevale raziskovanje, znanost in spoštovanje do okolja. Morda tudi zato, ker se sam že vrsto let gibljem med tema dvema svetovoma – med pustolovščino in raziskovanjem narave.

Ko potujem, me najbolj zanimajo načini sobivanja ljudi z naravo in ekosistemi, ki jih srečujem na poti. Če se domov vrnem z več vprašanji kot odgovori, vem, da je bilo potovanje uspešno. Mislim, da prav v tem še danes živi pravi duh Defenderja – ne v tem, kako daleč prideš, ampak koliko sveta si na poti zares pripravljen razumeti.

DAVID: Se tudi sami vidite kot sodoben raziskovalec oziroma osvajalec življenja, ki ga žene radovednost in želja po odkrivanju neznanega?

OŽBE ŠTEBLAJ: Beseda osvajalec mi nikoli ni bila zares blizu. Narave po mojem mnenju ni mogoče osvojiti. Vsaka odprava te prej ali slej spomni, kako majhen si v primerjavi z gorami, puščavo ali oceanom. Prav zato imam veliko raje besedo raziskovalec.

Radovednost je verjetno moja najmočnejša gonilna sila. Ne žene me želja po tem, da bi bil prvi ali da bi zbiral čim bolj spektakularne zgodbe. Žene me želja razumeti svet nekoliko bolje, kot sem ga razumel včeraj. Vsaka odprava je zame priložnost za učenje. Včasih o naravi, včasih o ljudeh, pogosto pa tudi o sebi.

Mislim, da raziskovanje ni povezano le z oddaljenimi kraji. Je predvsem način razmišljanja. Pripravljenost, da ostaneš odprt, da dvomiš o svojih prepričanjih in da se nikoli ne nehaš učiti.

Če me zato kdo imenuje sodoben raziskovalec, to sprejmem z veseljem. 😊

DAVID: Katera pustolovščina vas je doslej najbolj zaznamovala in zakaj?

OŽBE ŠTEBLAJ: Težko bi izbral samo eno, ker me je vsaka odprava naučila nekaj drugega. Če pa pomislim na izkušnjo, ki me je najbolj oblikovala kot človeka, bi verjetno izbral delo z veterinarsko ekipo v Južni Afriki. Tam sem prvič zares občutil, kako tanka je meja med pustolovščino in odgovornostjo. Na konju smo skozi afriško savano sledili uspavanim divjim živalim, da bi jim veterinarji lahko zagotovili oskrbo, odvzeli vzorce in jih preselili v nova okolja. V takšnih trenutkih ni prostora za ego ali nepremišljene odločitve. Vsaka poteza vpliva na dobrobit živali, varnost ekipe in uspeh celotne akcije.

Tisto, kar sem odnesel iz Afrike, ni bil občutek, da sem doživel nekaj ekstremnega. Bil je občutek, da lahko raziskovanje služi nečemu večjemu, da lahko pustolovščina prispeva k ohranjanju narave in novemu znanju.

DAVID: Vas bolj privlačijo kraji, kamor večina ljudi nikoli ne zaide, ali tudi sami radi odkrivate manj znane poti?

OŽBE ŠTEBLAJ: Nikoli nisem potoval zato, ker bi želel priti tja, kjer ni drugih ljudi. Bolj me privlačijo kraji, kjer ima narava še vedno glavno besedo in kjer življenje poteka po ritmu, ki ga ne narekujejo urniki ali družbena omrežja. V takšnih okoljih se stvari hitro postavijo na svoje mesto. Ni veliko prostora za pretvarjanje. Odločitve imajo posledice, ljudje si med seboj bolj zaupajo, narava pa te zelo hitro spomni, da si le njen gost. Prav to me vedno znova vleče v divjino.

DAVID: Katera destinacija na svetu je še na vašem seznamu želja in predstavlja pravi izziv?

OŽBE ŠTEBLAJ: Z leti sem ugotovil, da me vedno manj privlačijo konkretne destinacije in vedno bolj način potovanja. Če bi moral danes izbrati eno odpravo, bi si želel več tednov preživeti v enem izmed res odročnih delov Afrike.

Afrika me že dolgo navdušuje. Je celina, kjer ima narava še vedno moč oblikovati vsakdan ljudi, kjer se tradicija in sodobni svet ves čas prepletata in kjer nikoli nimaš občutka, da si videl ali razumel vse. Vsakič, ko se vrnem tja, odidem z več vprašanji kot odgovori.

Najlepše odprave so zame vedno tiste, ki pustijo prostor nepredvidljivosti. Kjer pot ni povsem začrtana, kjer moraš sam iskati pravo smer in kjer se najboljše zgodbe zgodijo ravno zato, ker niso bile načrtovane.

DAVID: Kako pomembna sta pri takšnih izzivih mirna glava in sposobnost odločanja pod pritiskom?

OŽBE ŠTEBLAJ: Na svojih potovanjih sem se večkrat znašel v okoliščinah, kjer panika ni bila možnost. Ko se znajdeš sredi puščave s pokvarjenim vozilom, pod goro v snežnem neurju ali na drugem koncu sveta v priporu, zelo hitro ugotoviš, da panika ne reši niti ene same težave. Le porablja energijo, ki jo potrebuješ za iskanje rešitev.

Mirnosti se po mojem mnenju ne naučiš čez noč. Gradi se skozi izkušnje, nekaj pa je verjetno tudi del človekovega značaja. To se je najbolj pokazalo na Madagaskarju, kjer sem bil po prometni nesreči, v kateri bi se lahko vse skupaj končalo precej drugače, popolnoma po krivem pridržan in pozneje pristal na sodišču. Razmere so bile kaotične, pravila pa pogosto precej nejasna. V desetih dneh mi je uspelo zgraditi mrežo lokalnih ljudi, ki so mi pomagali razumeti sistem, poiskati prave rešitve in se skupaj s sopotnikom varno vrniti domov. Še danes se spomnim, da so mi govorili, da sem bil v tistih trenutkih mirnejši kot oni sami, čeprav sem jaz sedel na zatožni klopi.

Takšne izkušnje te naučijo, da je v kriznih trenutkih največja prednost sposobnost ostati zbran. Ko se umiri glava, se skoraj vedno začnejo pojavljati tudi rešitve.

DAVID: Defender Trophy ni le preizkus telesa, ampak tudi značaja. Kaj je po vašem mnenju najtežje ohraniti v ekstremnih razmerah?

OŽBE ŠTEBLAJ: Mislim, da je v ekstremnih razmerah najtežje ohraniti svojo presojo in vrednote. Ko si utrujen, pod časovnim pritiskom ali ko stvari ne gredo po načrtu, je zelo enostavno sprejeti odločitev, ki je morda dobra zate, ni pa dobra za ekipo ali širšo sliko.

Prav v takšnih trenutkih se po mojem pokaže značaj človeka. Ne takrat, ko gre vse gladko, ampak ko moraš izbirati med hitrejšo in pravilnejšo odločitvijo.

To me je naučila tudi nedavna 400-kilometrska vzdržljivostna konjeniška dirka v Patagoniji. Do zadnjega dne sem se boril za zmago, vendar sem moral sprejeti dejstvo, da moj konj preprosto ni več zmogel tempa. Lahko bi tvegal njegovo zdravje zaradi boljšega rezultata, a to bi bilo v nasprotju z vsem, v kar verjamem. Tekmovanja se končajo. Odgovornost ostane. Dirko sem zaključil na četrtem mestu. Zmage nisem odnesel domov, sem pa odnesel nekaj pomembnejšega – mirno vest, da sem sprejel odločitev, s katero bi ravnal enako tudi danes. Mislim, da je prav sposobnost sprejeti takšno odločitev največji preizkus značaja.

DAVID: Kako pomembno vlogo pri uspehu igrata ekipa in medsebojno zaupanje?

OŽBE ŠTEBLAJ: Po mojem uspešne ekipe ne nastanejo zato, ker se vsi vedno strinjajo. Ravno nasprotno. Najboljše ekipe znajo različna mnenja spremeniti v rešitev.

Na evropskih kvalifikacijah Defender Trophy smo pri enem izmed izzivov hitro ugotovili, da ima vsak svojo predstavo o tem, kako bi se ga morali lotiti. Razprava je postajala vedno daljša, čas pa je tekel. Namesto da bi poskušal prepričati vse okoli sebe, sem se odločil, da svojo idejo preprosto preizkusim. V tišini sem začel reševati nalogo. Ko so drugi videli, da pristop deluje, smo se brez odvečnega usklajevanja hitro poenotili in izziv zelo uspešno zaključili.

Ta trenutek mi je ostal v spominu, ker je lepo pokazal, kaj zame pomeni vodenje. Vodja ni tisti, ki govori največ ali ima zadnjo besedo. Vodja je tisti, ki zna v pravem trenutku prevzeti odgovornost, pokazati smer in s svojim zgledom ustvariti zaupanje.

DAVID: Vas sodobna tehnologija pri raziskovanju sveta navdušuje ali menite, da mora pustolovščina še vedno ohraniti nekaj nepredvidljivosti?

OŽBE ŠTEBLAJ: Tehnologijo vidim kot odlično orodje, nikoli pa kot nadomestek za izkušnje ali presojo. Omogoča nam, da se na pustolovščine podajamo odgovorneje in varneje, kar se mi zdi velik napredek.

Hkrati pa mislim, da tehnologija ne more in ne sme odstraniti bistva pustolovščine. Neznano ni nekaj, česar bi se želel znebiti. Ravno nepredvidljivost je tista, ki od človeka zahteva prilagajanje, opazovanje in razmišljanje. To sem lepo občutil tudi na dirki v Patagoniji. Organizatorji so nam dali le kontrolne točke, pot med njimi pa smo morali poiskati sami s pomočjo GPS-a. Tehnologija nam je pokazala, kje je cilj, ni pa nam povedala, katera pot je najboljša. To odločitev smo morali sprejeti sami – ob upoštevanju terena, vremena in predvsem zmogljivosti naših konj.

Mislim, da je prav v tem prihodnost kakovostnih pustolovščin. Ne v tem, da tehnologija razmišlja namesto nas, ampak da nam omogoča sprejemati še boljše odločitve.

DAVID: Kaj za vas pomeni luksuz po dnevu, preživetem v naravi – vroč tuš, dobra večerja ali preprosto občutek, da ste premaknili svoje meje? Morda kaj povsem drugega?

OŽBE ŠTEBLAJ: Po dolgem dnevu v naravi je moj največji luksuz presenetljivo preprost. Večerja, ki se počasi pripravlja na ognju, medtem ko sonce zahaja za obzorje. Pred tem pa skok v mrzlo jezero ali bližnji potok, ki spere prah, utrujenost in misli celega dne. Takšni trenutki imajo zame veliko večjo vrednost kot kateri koli hotel.

Prav na potovanjih sem spoznal, kako malo človek v resnici potrebuje, da je srečen. Topel obrok, dobra družba, zvezdnato nebo in občutek, da si si vse to prislužil z lastnim trudom. Mislim, da je prav to največji luksuz, ki mi ga dajejo odprave – ne pobeg od sveta, ampak priložnost, da se za nekaj dni vrnem k njegovim najbolj preprostim oblikam.

DAVID: Če bi lahko izbrali eno ekspedicijo kjer koli na svetu z Defenderjem, kam bi se odpravili in zakaj?

OŽBE ŠTEBLAJ: Če bi moral izbrati samo eno odpravo, bi se brez razmišljanja vrnil v Afriko. Ne na eno samo destinacijo, ampak na dolgo kopensko ekspedicijo skozi več držav, kjer bi bilo dovolj časa, da pot ne bi bila le premikanje od ene znamenitosti do druge. In prav zato se že tako veselim svetovnega finala Defender Trophy, ki bo potekal v treh afriških državah.

Z Defenderjem si ne predstavljam dirkanja od ene lokacije do druge. Predstavljam si potovanje, kjer je vozilo zgolj sredstvo, ki omogoča dostop do krajev, kjer se začnejo prave zgodbe. Ustaviti se sredi ničesar, zakuriti ogenj, večer preživeti pod zvezdami, zjutraj opazovati divje živali in se nato odpraviti naprej, ne da bi natančno vedel, kaj te čaka za naslednjim ovinkom.

DAVID: Kako pomembno je spoštovanje narave in lokalnih skupnosti pri raziskovanju najbolj oddaljenih krajev sveta?

OŽBE ŠTEBLAJ: Zame spoštovanje narave in ljudi ni nekaj, o čemer bi moral razmišljati. Je izhodišče vsake poti. Ko prideš v oddaljen kraj, si tam gost. In dober gost najprej opazuje, posluša in šele nato govori.

Mislim, da se je skozi zgodovino pogosto dogajalo, da so raziskovalci svet predvsem odkrivali zase. Danes imamo priložnost, da ga raziskujemo drugače – z veliko več spoštovanja do okolja, živali in ljudi, ki tam živijo. Prav oni pogosto poznajo naravo bolje kot kateri koli zemljevid ali satelitski posnetek.

Na svojih potovanjih sem se naučil, da največ znanja skoraj nikoli ne dobiš iz vodnikov ali knjig, ampak v pogovoru z lokalnimi ljudmi. Če jim pristopiš s spoštovanjem in iskrenim zanimanjem, ti odprejo vrata v svet, ki ga kot obiskovalec sicer nikoli ne bi spoznal.

Enako velja za naravo. Mislim, da raziskovanje nikoli ne bi smelo pomeniti puščanja sledi za seboj. Najlepši občutek imam takrat, ko kraj zapustim z občutkom, da sem odnesel bogatejšo izkušnjo, naravi pa vrnil enako spoštovanje, kot mi ga je ponudila ona.

DAVID: Kaj bi svetovali ljudem, ki sanjajo o večjih življenjskih pustolovščinah, pa jih pogosto ustavi strah pred neznanim?

OŽBE ŠTEBLAJ: Mislim, da je največja napaka, če čakamo na trenutek, ko nas ne bo več strah. Tak trenutek po mojem ne obstaja. Strah ni znak, da nečesa ne bi smeli storiti. Pogosto je le znak, da stopamo iz poznanega v nekaj novega.

Mislim, da ljudi pogosto ne ustavi neznano, ampak občutek, da morajo biti popolnoma pripravljeni. Sam sem skozi leta spoznal, da popolna pripravljenost ne obstaja. Obstajajo pa dobra priprava, odprta glava in pripravljenost, da se učiš tudi takrat, ko stvari ne gredo po načrtu.

Če bi moral dati en sam nasvet, bi bil zelo preprost: ne čakajte na popoln trenutek. Začnite tam, kjer ste, s tem, kar imate. Svet bo vedno nekoliko večji, kot si ga predstavljate doma. In prav v tem je njegova največja lepota.

DAVID: Po svetovnem finalu Defender Trophy – kateri osebni ali profesionalni izziv bi vas še lahko navdušil?

OŽBE ŠTEBLAJ: Iskreno povedano, ne razmišljam veliko o tem, kateri bo moj naslednji izziv. Veliko bolj me zanima, kaj bom naredil z izkušnjami, ki jih prinesem domov.

Vsako potovanje me nauči nekaj novega. Vedno se vrnem z novimi idejami, drugačnim pogledom na svet, naravo, ljudi in vodenje. Največji izziv je zato te izkušnje prenesti v svoje vsakdanje življenje – v delo s konji, razvoj socialnega podjetja, naravovarstvene projekte, doktorat in delo z ljudmi.

Seveda me še vedno vlečejo oddaljeni kraji in odprave, kjer je več vprašanj kot odgovorov. Verjamem pa, da mora imeti vsaka odprava smisel tudi po tem, ko se konča. Če te naredi boljšega človeka, boljšega vodjo ali ti pomaga bolje razumeti svet, potem je dosegla svoj pravi namen.

Če bi moral izbrati svoj naslednji izziv, bi si želel, da bi znal vse, kar sem se naučil na svojih poteh, še bolje povezati z delom doma. Mislim, da je največja vrednost raziskovanja prav v tem, da se ne konča na letališču, ampak živi naprej v odločitvah, ki jih sprejemamo vsak dan.

Imam pa eno tiho željo: da bi mi vse te izkušnje nekoč odprle vrata do vodenja zasebnega safarija, kar bi mi omogočilo več let ustvarjati, raziskovati in živeti v afriški divjini. Mislim, da bi bil to naraven naslednji korak vsega, kar sem gradil do danes.

DAVID: Če bi morali v enem stavku opisati, kaj pomeni živeti v duhu Defenderja, kako bi se glasil vaš osebni življenjski moto?

OŽBE ŠTEBLAJ: Potuj pripravljen, spoštuj naravo, zaupaj ljudem in ostani radoveden. Najlepše zgodbe se skoraj nikoli ne zgodijo po načrtu.

DAVID: Vaša ljubezen do narave se izraža tudi v delu s konji. Kje vas lahko najdemo, ko niste udeleženec tekmovanj, kot je Defender Trophy?

OŽBE ŠTEBLAJ: Večina ljudi me pozna po odpravah, tekmovanjih ali potovanjih – po razburljivih zgodbah. V resnici pa največ časa preživim doma, na ranču med konji. Na Vrhniki vodim konjeniški center Poniji s Klanca, kjer narava ni kulisa, ampak del vsakdana. Konji so izjemni učitelji. Ne zanima jih, kaj si dosegel ali koliko držav si obiskal. Od tebe zahtevajo mirnost, doslednost in spoštovanje. Mislim, da so me prav oni veliko naučili tudi o vodenju ljudi.

Veliko časa posvečam tudi razvoju socialnega podjetja Inkluzivni park, kjer mladim približujemo naravo, raziskovanje, samostojnost in odgovoren odnos do ljudi ter okolja. Ko pade noč in se delo na prostem konča, se posvetim doktoratu s področja okoljskega managementa. Tudi doma raziskujem – le da namesto zemljevidov iščem nove načine, kako povezati naravo, ljudi in trajnostne ideje.

Ko pa imam nekaj prostih dni, me prijatelji redko vprašajo, kako sem. Običajno me vprašajo: »Kje si?« Na odgovor pa morajo pogosto počakati nekaj dni, ker sem nekje, kjer ni telefonskega signala, kjer se večeri končajo ob ognju in kjer se – če imaš malo sreče – rodi še ena zgodba, vredna pripovedovanja.

The post NAJLEPŠE ZGODBE SE SKORAJ NIKOLI NE ZGODIJO PO NAČRTU first appeared on David Magazine.

Ë-C3 Tonic je namenjen predvsem mestnim voznikom in kupcem, ki razmišljajo o prehodu na električni avtomobil. Pri tem jim ni treba sklepati kompromisov pri prostornosti, udobju in osnovni opremi.

Model ohranja pet polnovrednih sedežev, značilno Citroënovo usmerjenost v udobje in preprosto uporabniško izkušnjo.

Citroën ë-C3 Tonic z izrazitejšo urbano podobo

Posebna izdaja je prepoznavna po dvobarvni karoseriji. Streha je lahko odeta v rdečo barvo Aden Red ali črno Perla Nera.

Avtomobil dopolnjujejo strešni nosilci, zadnji spojler in rumeni okrasni elementi Lemon Color Clips na sprednjem odbijaču. Poseben znak Tonic je nameščen pod stranskima ogledaloma, dodatno grafično podobo pa ustvarja nalepka na sprednjem strešnem stebričku.

Karoserija je na voljo v beli ali črni barvi.

10,25-palčni zaslon in brezžična povezljivost

V notranjosti je osrednja novost 10,25-palčni barvni zaslon na dotik, ki podpira brezžično povezovanje s sistemoma Apple CarPlay in Android Auto.

Armaturno ploščo dopolnjujejo tekstilni vložki, povzeti po bogatejšem paketu opreme PLUS.

Dve bateriji za Citroën ë-C3 Tonic

Kupci lahko izbirajo med dvema baterijama.

Različica Urban Range ima baterijo z zmogljivostjo 30 kWh in doseg do 206 kilometrov po standardu WLTP. Omogoča hitro polnjenje z močjo do 30 kW.

Zmogljivejša izvedba Comfort Range uporablja baterijo z zmogljivostjo 44 kWh. Ponuja do 309 kilometrov dosega po standardu WLTP ter podpira polnjenje z močjo do 100 kW.

Mestni električni avtomobil z dostopnejšim pristopom

Z različico Tonic želi Citroën združiti dostopnejšo ceno, uporabno opremo in mladostno oblikovanje. Tako želi kupcem olajšati prehod na električno mobilnost.

The post CITROËN Ë-C3 TONIC PONUJA DVE BATERIJI IN POUDARJENO URBANO PODOBO first appeared on David Magazine.

Porschejeva tradicija individualizacije na Fuori Concorso

V središču Porschejevih nastopov ob jezeru Como je dolgoletna zavezanost znamke individualizaciji. Leta 2022 je Fuori Concorso gostil prvo namensko razstavo unikatnih vozil Porsche in avtomobilov v omejenih serijah iz Zuffenhausna. Posebej je izstopal model Porsche 911 Sport Classic, omejen na 1.250 primerkov, ki ga je izdelal Porsche Exclusive Manufaktur.

Razstava je jasno pokazala, kako globoko je individualizacija zakoreninjena v Porschejevi filozofiji – kot obrt, ustvarjalna miselnost in most med preteklostjo ter sedanjostjo.

Unikati, prototipi in konceptni avtomobili

Leto pozneje je Porsche ob praznovanju 75. obletnice znamke ob jezeru pripravil posebno razstavo na prostem. Na ogled so bili redki prototipi in konceptni avtomobili iz Porsche Museuma.

Dediščina ni bila skrita za steklom, temveč postavljena neposredno v kulturno krajino jezera Como. Eden najbolj navdušujočih trenutkov se je zgodil, ko je Mark Webber sedel za volan Porscheja 911 GT1 in se podal na demonstracijsko vožnjo, s čimer je poudaril trajen pomen ikoničnih dirkalnikov na dogodku Fuori Concorso.

Leta 2024 je bil v središču pozornosti ponovno program Sonderwunsch. Model Porsche 911 Turbo S je predstavil tovarniško individualizacijo v njeni najbolj impresivni obliki: z barvo Chromaflair, skrbno premišljenimi podrobnostmi notranjosti in subtilnimi pokloni Porschejevi zgodovini.

Tema dogodka »British Racing Green« je dodatno poudarila barvo, ki že dolgo zaseda posebno mesto v Porschejevem programu Paint to Sample.

Porsche na Fuori Concorso 2026

Za Guglielma Mianija bistvo dogodka Fuori Concorso ni zgolj razstavljanje avtomobilov, temveč pripovedovanje njihovih zgodb. Ta pristop se ob jezeru Como izraža v različnih oblikah, med drugim tudi skozi izbrane Porschejeve eksponate, ki predstavljajo celoten spekter programov Sonderwunsch in Exclusive Manufaktur.

V skladu z letošnjim geslom »KraftMeister« je Porsche predstavil izbran nabor aktualnih projektov izdelave po naročilu ter novi Porsche 911 GT3 S/C. Vsaka stvaritev je prikazala, kako pomembno vlogo ima ročna izdelava pri oblikovanju identitete znamke in kako lahko vizija posamezne stranke postane edinstven Porsche.

The post PORSCHE NA FUORI CONCORSO 2026 OB JEZERU COMO first appeared on David Magazine.

Sodelovanje med znamkama adidas in Audi v okviru projekta Audi Revolut F1 Team prinaša kolekcijo, ki deluje samozavestno, tehnično in presenetljivo elegantno. Že na prvi pogled je jasno, da ne gre za klasično »merch« linijo s kričečimi logotipi, temveč za sodobno športno modo, ki se brez težav znajde tako v paddocku kot na mestnih ulicah Milana, Berlina ali Ljubljane.

Barvna paleta kolekcije je umirjena, a izrazito prepoznavna. V ospredju so sofisticirani sivo-krem odtenki, ki črpajo navdih iz titanium barve Audijevega dirkalnika, dopolnjujejo pa jih natančno odmerjeni rdeči poudarki. Ta kontrast ustvarja vizualno napetost – dovolj subtilno za vsakodnevno nošenje, a dovolj drzno, da jasno sporoča pripadnost svetu najvišjega razreda motošporta. Kolekcija ne kriči po pozornosti, temveč jo pridobi z detajli.

Srce kolekcije predstavljata dve glavni liniji, ki skupaj pokrivata tako profesionalno kot življenjsko plat Formule 1. Teamwear linija je zasnovana za člane ekipe – voznike, inženirje in mehanike – a s svojo tehnično dovršenostjo hitro postane zaželena tudi med navdušenci. Zračnost materialov, ergonomski kroji in napredne adidasove tehnologije ustvarjajo oblačila, ki so narejena za dolge, intenzivne dni na dirkališčih, a se hkrati odlično obnesejo tudi v urbanem okolju.

Fanwear linija pa je tista, ki kolekciji vdahne modni značaj. Razdeljena je na več slogovnih segmentov, med katerimi izstopata DNA Range in Elevated Fanwear Range. Prva stavi na prepoznavno identiteto ekipe – jasne linije, logotipe in barve, ki takoj povedo, komu pripadaš. Druga pa gre še korak dlje v smeri sodobne mode: minimalistični kroji, mehkejši materiali in premišljeni detajli ustvarjajo oblačila, ki jih zlahka kombiniraš z vsakdanjo garderobo, tudi če dirkališče ni del tvojega dnevnega urnika.

Posebno noto kolekciji dodajajo tudi kosi, povezani z dirkaškima voznikoma ekipe, Nico Hülkenberg in Gabriel Bortoleto. Ti izdelki niso zgolj personalizirani, temveč subtilno odražajo karakter in energijo nove generacije Audijevega vstopa v Formulo 1 – kombinacijo izkušenj, mladosti in ambicije.

Občutek kolekcije je izrazito sodoben. Kosi so oblikovani tako, da ne delujejo sezonsko ali vezani izključno na športni dogodek. To je moda, ki razume ritem sodobnega življenja: udobna, funkcionalna, a hkrati estetsko dodelana. Jakne in puloverji delujejo dovolj tehnično, da izražajo DNK motošporta, hkrati pa dovolj elegantno, da jih brez zadržkov oblečeš na potovanje, sestanek ali večerni sprehod po mestu.

Pomemben element celotne zgodbe je tudi dostopnost. Kolekcija adidas x Audi Revolut F1 Team je na voljo globalno – prek spletnih kanalov ekipe, pri adidasovih partnerjih in v izbranih trgovinah – kar pomeni, da Audi svojo F1 vizijo ne zadržuje zgolj v garažah in na stezah, temveč jo odpira širši skupnosti. Navijači tako ne kupujejo le oblačil, temveč del zgodbe, ki se šele začenja.

V času, ko se Formula 1 vse bolj prepleta s popkulturo, modo in urbanim življenjskim slogom, ta kolekcija deluje kot naraven korak naprej. Predstavlja Audi ne le kot avtomobilsko znamko, temveč kot kulturnega akterja, ki razume, da hitrost danes ni zgolj tehnična kategorija, ampak tudi estetska. Kolekcija adidas x Audi Revolut F1 Team ni le obleka za dirkaški vikend – je uniforma nove generacije navijačev, ki Formulo 1 nosijo s seboj tudi izven steze.

The post KO DIRKANJE NAVDIHNE MODO: GLOBALNA KOLEKCIJA ADIDAS X AUDI first appeared on David Magazine.

Že ob prvem pogledu je jasno, da gre za avtomobil z mišicami. Široka ramena, napeta linija bočnega profila in samozavestno spuščena silhueta ustvarjajo vtis, kot da je RS 5 vedno v rahlem predklonu, pripravljen na skok. Sprednji del z izrazito masko Singleframe in globoko zarezanimi zračniki deluje skoraj provokativno, kot izziv vsem, ki bi se mu radi postavili po robu. Zadek s športnim difuzorjem in ovalnimi izpušnimi cevmi ni zgolj estetski zaključek, temveč podpis, ki brez besed pove, da ima ta avtomobil kaj povedati – in to zelo glasno, kadar voznik to želi.

Pod elegantno, a agresivno oblikovano karoserijo se skriva tehnološko srce, ki je hkrati racionalno in strastno. Kombinacija 2,9-litrskega V6 motorja z dvojnim turbopolnilnikom in zmogljivega elektromotorja ustvarja pogonski sklop, ki deluje kot popolno uigran orkester. Ko oba vira moči zadihata hkrati, RS 5 ponudi brutalno, a izjemno nadzorovano pospeševanje. Moč, ki presega 600 konjskih moči, ne deluje nervozno ali sunkovito, temveč gladko, samozavestno in skoraj aristokratsko. To ni avto, ki kriči – to je avto, ki ve, da mu ni treba.

Električni del pogona doda povsem novo dimenzijo značaju vozila. V mestnem okolju se RS 5 lahko spremeni v skoraj tihega spremljevalca, ki drsi po ulicah brez hrupa in brez emisij. Ta kontrast je eden najbolj očarljivih elementov nove generacije: isti avtomobil, ki lahko zjutraj neslišno zapelje iz garaže, se popoldne na odprti cesti spremeni v pravo športno zver. Električni doseg, ki zadošča za večino vsakodnevnih poti, ni le tehnični podatek, temveč nova oblika svobode – izbira, kako želiš voziti, je popolnoma v rokah voznika.

Ko se cesta začne zvijati in se voznik odloči izkoristiti ves potencial avtomobila, se pokaže prava čarovnija pogona quattro. Napreden sistem razporejanja navora deluje skoraj kot šesti čut avtomobila, saj v delčku sekunde zazna, kaj se dogaja pod kolesi, in temu prilagodi prenos moči. Rezultat je občutek, da se RS 5 ovinkov ne uči sproti, ampak jih že pozna. Avtomobil se vanje zapelje z izjemno lahkotnostjo, iz njih pa izstreli z natančnostjo, ki vozniku vliva samozavest in nasmeh hkrati.

Podvozje je uglašeno tako, da zna biti presenetljivo udobno, ko to od njega zahteva vsakdan, in hkrati brezkompromisno čvrsto, ko pride čas za resno vožnjo. Ta dvojna narava je ena največjih prednosti RS 5. Ne sili te v stalno športnost, ampak ti jo ponudi, ko si je zaželiš. Volan je neposreden, komunikativen in natančen, zavore pa dajejo občutek, da imajo vedno še nekaj rezerve – tudi takrat, ko se tempo nevarno približa meji zdrave pameti.

V notranjosti se zgodba nadaljuje z enako mero drame in prefinjenosti. Kabina ni le prostor za vožnjo, temveč oder, na katerem ima glavno vlogo voznik. Športni sedeži objamejo telo ravno prav tesno, da dajejo občutek varnosti, hkrati pa ostajajo dovolj udobni za dolge poti. Digitalni zasloni ustvarjajo futuristično kuliso, ki jo je mogoče prilagoditi razpoloženju – od umirjene, skoraj minimalistične postavitve do izrazito športnih prikazov z merilniki moči, navora in drugih podatkov, ki razveselijo vsakega avtomobilskega navdušenca.

Materiali v notranjosti niso izbrani zgolj zaradi videza, temveč tudi zaradi občutka. Usnje, alkantara, kovinski in karbonski poudarki ustvarjajo okolje, v katerem se tehnologija in čustva srečajo brez konflikta. Vse je tam, kjer mora biti, in vse deluje, kot da je nastalo z mislijo na voznika. To ni hladna, sterilna tehnološka kapsula, temveč prostor, ki vabi k vožnji, k dotiku, k interakciji.

Kljub vsemu športnemu blišču RS 5 ne pozabi na praktičnost. Štirivratna zasnova in solidna prostornost omogočata, da je avtomobil uporaben tudi takrat, ko življenje ni dirkališče. Prtljažnik sprejme več kot le vikend torbo, zadnji sedeži niso namenjeni zgolj simbolni uporabi, električni pogon pa omogoča varčno in tiho vožnjo v vsakdanjih situacijah. Prav ta sposobnost prilagajanja različnim vlogam je tista, ki RS 5 loči od klasičnih športnih avtomobilov.

Novi Audi RS 5 je dokaz, da se lahko strast do hitrosti in sodobna odgovornost do okolja srečata brez trenj. To ni avtomobil, ki bi se odpovedal svoji identiteti – nasprotno, z elektrifikacijo jo še poudari. RS 5 je samozavesten, moden in tehnično izjemno dovršen stroj, ki ne nagovarja le razuma, temveč predvsem čustva. Je avtomobil za tiste, ki želijo nekaj več: več moči, več značaja in več izbire v načinu, kako doživljajo vožnjo. V tej novi dobi športnosti RS 5 ne sledi trendom – on jih postavlja.

The post AUDI RS 5 ZDRUŽUJE SUROVO ZMOGLJIVOST IN SODOBNO ELEGANCO first appeared on David Magazine.

Ob svoji stoletnici proizvajalec iz Borgo Panigale predstavlja Ducati Formula 73, motocikel, ki v sodobni obliki oživlja duh legendarnega obdobja.

Model se poklanja motociklu 750 Super Sport Desmo, prvemu cestnemu Ducati V-Twinu z desmodromičnim sistemom krmiljenja ventilov.

Zgodovinska zmaga, ki je oblikovala legendo

Super Sport je izhajal iz modela 750 Imola Desmo, s katerim sta Paul Smart in Bruno Spaggiari leta 1972 zmagala na dirki 200 Miglia di Imola.

Ta zmaga je predstavljala prelomni trenutek za Ducati. Postavila je temelje za razvoj serijskih dirkalnih motociklov, ki so kasneje vodili tudi do razreda Superbike.

Od takrat je Ducati zbral več kot 400 zmag, 16 naslovov svetovnih prvakov med vozniki in 21 naslovov konstruktorjev.

Sedemdeseta kot vir navdiha

Model 750 Super Sport Desmo je nastal v obdobju velikih družbenih in kulturnih sprememb.

Sedemdeseta leta so zaznamovali ustvarjalnost, eksperimentiranje in želja po prenovi. Ta energija se je odražala v glasbi, filmu, modi in razmišljanju – ter oblikovala duh časa.

Formula 73 kot sodobna interpretacija

Današnja Formula 73 je poklon temu epohalnemu motociklu.

Združuje vrednote stila, prefinjenosti in zmogljivosti, ki zaznamujejo znamko Ducati že desetletja. Namenjena je voznikom, ki cenijo brezčasni dizajn, močno osebnost in pozornost do detajlov.

Stefano Accorsi in zgodba brezčasnosti

Formula 73 nastopa tudi v kratkem filmu »Košček brezčasnosti«, v katerem italijanski igralec Stefano Accorsi deli svojo izkušnjo prve vožnje.

V filmu vzpostavi zanimivo vzporednico med vožnjo motocikla in igranjem ter razmišlja o svojem odnosu do umetnosti in sveta motošporta.

Nezamenljiva osebnost

Linija Ducati Formula 73 predstavlja sodobno reinterpretacijo legendarnega modela 750 Super Sport Desmo iz leta 1973.

Ta eleganten in vitek motocikel izraža agilnost skozi minimalistično, a prefinjeno estetiko. Opremljen z ikoničnim zračno hlajenim dvovaljnim motorjem Ducati združuje uporniški duh Urban Café Racerjev z brezčasnim šarmom motocikla, ki ga številni zbiratelji štejejo za enega najpomembnejših v zgodovini znamke.

Detajli, ki gradijo identiteto

Vsaka podrobnost prispeva k edinstvenosti Formule 73.

Srebrna in akvamarinsko zelena barva, navdihnjena z originalnim modelom 750 Super Sport Desmo, je rezultat poglobljene raziskave arhivov, ki jo je izvedel Ducati Style Centre.

Navpična zlata črta na rezervoarju povzema funkcionalni element modela 750 Imola Desmo, kjer je omogočala preverjanje nivoja goriva brez dodatnih instrumentov.

Café Racer značaj

Krmilo z ogledali na koncu, kratek in zožen okvir ter zadnji del motocikla jasno potrjujejo njegov Café Racer značaj.

Celotna silhueta deluje kompaktno, športno in hkrati brezčasno.

Materiali in izdelava

Posebno pozornost pritegnejo aluminijasti elementi, kot so:

• zavorne in sklopkine ročice z rezervoarjem za olje
• stopalke
• pokrovček za gorivo Rizoma

Ti detajli dodatno poudarjajo vizualno dovršenost motocikla, ki je zasnovan tako za vožnjo kot za občudovanje.

Omejena serija za zbiratelje

Kot vsi modeli Ducati omejene serije ima tudi Formula 73 na volanski plošči označeno ime modela in serijsko številko.

Vsak motocikel je opremljen s potrdilom o pristnosti ter zbirko slik in skic iz obdobja, ki jih je pripravil Ducati Style Centre. Ti elementi so predstavljeni v posebni zbirateljski škatli.

Inovacija v tradiciji

Ducati Formula 73 ostaja zvesta tehničnim rešitvam, zaradi katerih je model 750 Super Sport Desmo postal ikoničen, hkrati pa prinaša sodobno tehnologijo.

Njegov 803-kubični motor Desmodue je L-dvojni z desmodromskim krmiljenjem ventilov in dvema ventiloma, homologiran po standardu Euro 5+. Razvije 73 konjskih moči pri 8.250 vrtljajih na minuto.

Motor ne predstavlja zgolj zmogljivosti, temveč tudi jasno definira karakter motocikla ter oblikuje celotno vozno izkušnjo.

Zvok, ki dopolnjuje značaj

Dušilec, razvit v sodelovanju s Termignonijem, daje motorju poln in prepoznaven zvok.

Sistem Ride-by-Wire zagotavlja hiter, progresiven in gladek odziv motorja, tudi pri nizkih vrtljajih.

Okvir in vozna dinamika

Jeklen okvir dodatno poudarja povezavo z izvirnim modelom Super Sport Desmo.

Pobarvan v akvamarinsko zeleno barvo postane del vizualne identitete motocikla. Skupaj s 17-palčnimi naperami in pnevmatikami Pirelli Diablo Rosso IV zagotavlja okretnost in enostavno vodljivost.

Tehnologija za vsakodnevno vožnjo

Formula 73 vključuje sodobne elektronske sisteme:

• nadzor oprijema DTC
• ABS za zavijanje
• Ducati Quick Shift
• dva načina vožnje

Ti sistemi omogočajo varno in prijetno vožnjo – od vsakodnevnih poti do daljših voženj čez gorske prelaze.

Stil, ki presega motocikel

Za popolno izkušnjo lahko navdušenci izberejo tudi tehnična oblačila, navdihnjena z estetiko Formule 73.

Na voljo sta čelada, razvita v sodelovanju z Arai, in športna jakna, ki sledi barvni identiteti motocikla.

Omejena serija

Ducati Formula 73 bo izdelan v oštevilčeni seriji, omejeni na 873 enot.

V evropske prodajalne prihaja spomladi 2026, distribucija na globalnem trgu pa bo zaključena do konca poletja.

View this post on Instagram

A post shared by Ducati Motor Holding (@ducati)

The post DUCATI FORMULA 73 – LEGENDARNI NAVDIH ZA BREZČASEN MOTOCIKEL first appeared on David Magazine.

V Ljubljani smo na lokaciji Wallis Motor Ljubljana prevzeli vozila Range Rover. Že prvi stik – hladen lesk karoserije, brezhibne linije in tišina prefinjene notranjosti – je dal slutiti, da to ne bo le testna vožnja, temveč skrbno kurirana izkušnja. Konvoj elegantnih silhuet se je nato odpravil proti naslednji postaji, kjer se je zgodba razširila še na čutni nivo.

V restavraciji Cubo nas je pričakal brunch, ki ni bil le postanek, temveč premišljen uvod. Ob tem nas je pozdravil tudi šef Boštjan Trstenjak, ki smo ga vedno veseli, prav tako pa njegovega iskrenega gostoljubja. Sodobna interpretacija mediteranske kuhinje, lahkotna eleganca ambienta in natančnost detajlov so ustvarili atmosfero, ki popolnoma sovpada s filozofijo znamke – diskreten luksuz, ki ne potrebuje pretiravanja.

Ko smo prispeli na Kope, nas je objela zasnežena kulisa, skoraj filmska v svoji čistosti. Belina pokrajine, ostrina zimskega zraka in tišina gora so ustvarili popoln kontrast z močjo vozil. Prav v takšnem okolju Range Rover pokaže svojo pravo naravo.

Na zasneženih gorskih cestah so vozila delovala suvereno in natančno. Napredni štirikolesni pogon in prilagodljivi vozni načini niso bili le tehnični atributi, temveč občutek popolnega nadzora. Vsak zavoj, vsak vzpon in vsak zdrs pod kolesi je bil del izkušnje, kjer se tehnologija in voznik zlijeta v eno.

V središču pozornosti je bil Range Rover Sport SV – najbolj dinamična in zmogljiva interpretacija tega modela doslej. Njegova prisotnost je samozavestna, skoraj napeta, kot da ves čas zadržuje eksplozijo moči. Pod pokrovom skriva 4,4-litrski blagohibridni V8 z dvojnim turbopolnilnikom, ki razvije 635 konjskih moči in 750 Nm navora. Pospešek do 100 km/h v 3,8 sekunde ni le podatek, temveč občutek, ki ga telo zazna še preden ga zavest dojame.

Napredni sistem podvozja 6D Dynamics z hidravlično povezanimi blažilniki in aktivnim nadzorom nagiba karoserije ustvarja izjemno stabilnost tudi v zahtevnih zimskih razmerah. Vozilo ostaja mirno, zbrano, skoraj breztežno v ovinkih, medtem ko 23-palčna platišča vizualno poudarjajo njegovo odločnost in karakter. V notranjosti pa se zgodba nadaljuje v popolnoma drugačnem tonu – z vrhunskimi materiali, tišino in občutkom brezčasnega udobja.

A dan ni bil namenjen zgolj vožnji. Program je prehajal med različnimi dimenzijami doživetja. Delavnica izdelave individualiziranih parfumov je odprla prostor za osebni izraz – ustvarjanje vonja kot podaljšek identitete, tako kot vozilo postane podaljšek posameznika.

Zaključek dneva je prinesel še en vrhunec – ekskluzivni show cooking na točki Range Rover SV, kjer so se kulinarika, ogenj in gorska kulisa združili v doživetje, ki je nagovorilo vse čute. V ozadju zasnežene pokrajine je vsak element deloval premišljeno, skoraj scenografsko.

Poleg modela Range Rover Sport SV sta bila predstavljena tudi Range Rover in Range Rover Sport v najvišjih opremskih izvedbah, ki s svojo prefinjenostjo, tehnološko dovršenostjo in vsestranskostjo potrjujeta status znamke na samem vrhu segmenta luksuznih SUV-jev.Dogodek na Kopah je jasno pokazal, da Range Rover presega okvirje avtomobilske industrije. Ne gre zgolj za vožnjo, temveč za celostno izkušnjo, kjer se združujejo dizajn, zmogljivost in življenjski slog. In prav v zimskem okolju, kjer pogoji hitro razkrijejo razliko med dobrim in vrhunskim, Range Rover znova potrdi svoj status – kot merilo sodobnega razkošja v gibanju.

The post MED SNEGOM IN LUKSUZOM: RANGE ROVER USTVARJA IZJEMNO IZKUŠNJO first appeared on David Magazine.

Nova LFP baterija kot tiha nadgradnja

Nova LFP baterija ni tehnološki manifest, temveč modra, premišljena odločitev. Omogoča polnjenje do 100 % brez slabe vesti, večjo vzdržljivost in bolj sproščeno uporabo v vsakdanjem ritmu.

Explorer z novo konfiguracijo z lahkoto preseže 400 kilometrov dosega, Capri pa svojo električno eleganco razširi v območje, kjer spontani pobegi niso več vprašanje, temveč povabilo.

Dva značaja, ena filozofija

Vsak model ohranja svoj izrazit značaj. Explorer deluje umirjeno, stabilno in skoraj arhitekturno – električni SUV, ki se bere kot urbana baza, pripravljena na družinsko dinamiko ali poslovni tempo.

Capri pa igra drugačno igro. Njegova kupejevska silhueta je napeta, skoraj filmska. To ni nostalgičen povratek imena, temveč sodobna interpretacija stila, ki deluje tudi v tišini.

Električna vožnja brez dramatike

Tudi vozna izkušnja sledi tej estetiki. Novi elektromotor prinaša več moči brez ostrine. Pospeševanje je tekoče, skoraj koreografirano – dovolj živahno, da prebudi čute, in dovolj umirjeno, da ne utrudi.

Elektrika tukaj ni eksplozija. Je kontroliran tok.

Zrelost kot nova prednost

LFP tehnologija doda še eno ključno plast samozavesti: dolgotrajno zanesljivost. Manj občutljivosti, več stabilnosti skozi leta. To je elektrika, ki ni nervozna, temveč odrasla.

Avto, ki mu zaupaš tudi takrat, ko mine začetno navdušenje.

Elektrika, ki se vključi v življenje

Explorer in Capri z novo baterijo ne želita biti manifest prihodnosti. Sta nekaj bolj zanimivega: električna avtomobila, ki se naravno vključita v življenje.

Brez velikih obljub. Brez drame. Samo več dosega, več sproščenosti in več sloga.

The post VEČ MOČI, VEČ DOMETA: FORD IZBOLJŠUJE EXPLORER IN CAPRI first appeared on David Magazine.

Karoserija kot couture

Na prvi pogled očara že zunanjost. Karoserija je odeta v posebno barvo, ki se z igro svetlobe subtilno spreminja in deluje skoraj kot tkanina visoke mode – tekoča, globoka in polna karakterja. Površine niso zgolj oblikovane, temveč stilizirane, kot bi šlo za couture kos, krojen natančno po meri lastnika.

Vsaka linija, vsak odsev govori o gibanju, hitrosti in prefinjenem okusu, ki presega avtomobilske konvencije.

Notranjost kot intimni salon

Notranjost je prava modna scena na štirih kolesih. Namesto klasičnih materialov se pojavijo nepričakovane teksture, ročno izdelani vzorci in detajli, ki spominjajo na sodobne umetniške instalacije. Barvne kombinacije so drzne, a uravnotežene – luksuzne brez pretiravanja.

Kabina ne deluje kot klasičen vozniški prostor, temveč kot intimni salon, kjer se dizajn ne opazuje, temveč občuti.

V12 kot emocionalni podpis

Pod elegantno zunanjostjo se skriva srce pravega Ferrarija – atmosferski V12, simbol čiste vozniške romantike. A pri tem modelu moč ni v ospredju zaradi številk, temveč zaradi občutka. Zvok, odzivnost in fluidnost vožnje dopolnjujejo estetsko izkušnjo ter ustvarjajo harmonično ravnovesje med tehnologijo in emocijo.

Personalizacija kot identiteta

Ferrari 12Cilindri Tailor Made ni avtomobil za množice. Je kos po meri, ustvarjen za tiste, ki v luksuzu ne iščejo razkazovanja, temveč osebno zgodbo. Predstavlja dokaz, da je pravi stil vedno kombinacija dediščine, poguma in natančno izbranih detajlov.

To ni zgolj avtomobil. To je premišljena, premična umetniška izjava.

The post UMETNOST NA ŠTIRIH KOLESIH: FERRARI 12CILINDRI TAILOR MADE first appeared on David Magazine.

Ikona preteklosti: surova karizma 917/30

Na eni strani brutalen, skoraj mitološki 917/30 – dirkalnik iz zlate dobe Can-Am prvenstva, znan po surovi moči in neukročeni karizmi. Njegove široke linije, nizka silhueta in zgodovinski DNK delujejo kot haute couture sedemdesetih let: brezkompromisno, drzno, neponovljivo.

Na snežni podlagi deluje še bolj dramatično – kot artefakt iz časa, ko so meje obstajale zato, da so se prestopale.

Električna prihodnost: aristokratski Cayenne

Na drugi strani stoji Cayenne Turbo Electric – popolno nasprotje, a hkrati popoln odgovor sodobnemu luksuzu. Električen, tih in izjemno hiter. Njegova moč ni kričeča, temveč samozavestna. Pospešek je hipen, gibanje tekoče, prisotnost pa skoraj aristokratska.

Na ledu se ne dokazuje, temveč elegantno drsi, kot bi bil naravni del zimske pokrajine. Gre za SUV, ki brez napora združi visoko modo, tehnologijo in vsakodnevno uporabnost.

F.A.T. Ice Race kot kulturni ritual

F.A.T. Ice Race ni klasičen avtomobilski dogodek – je družabni ritual. Mešanica avtomobilske kulture, mode, glasbe in ljudi, ki razumejo, da je slog način gibanja, ne le oblačenja. Porsche je tu doma. Njegova prisotnost ni razlaga, temveč podpis.

Kontinuiteta emocije

Srečanje 917/30 in Cayenne Turbo Electric ni nostalgija proti prihodnosti, temveč dokaz kontinuitete. Ne glede na pogon, obdobje ali obliko ostaja bistvo enako: čista emocija, izostren dizajn in občutek, da avtomobil ni zgolj sredstvo – temveč del življenjskega sloga.

Na ledu v Zell am See je Porsche znova pokazal, da prava ikona nikoli ne obstane na mestu. Samo zamenja kuliso.

View this post on Instagram

A post shared by Porsche (@porsche)

The post PORSCHE FAT ICE RACE: ELEKTRIČNA MOČ V IKONIČNEM DUU NA LEDU first appeared on David Magazine.

Oblikovanje, ki govori tiho

CX-6e ne želi izgledati kot tipičen električni SUV. Njegova silhueta sledi filozofiji Kodo – Soul of Motion, zato deluje skoraj tekoče: dolge, čiste linije, napeta ramena in proporci, ki bolj spominjajo na elegantno krojen plašč kot na tehnološki eksperiment.

Avto ne išče pozornosti z ostrimi triki – pritegne jo z ravnotežjem. Je električen, a ne sterilen. Sodobno oblikovan, a brezčasen.

Elektrika kot občutek, ne številka

Pod elegantno karoserijo se skriva električni pogon z 78-kWh baterijo, ki omogoča do približno približno 484 km (WLTP) dosega. A pri CX-6e številke niso v ospredju. Pomembnejši je občutek linearnosti, tihe moči in lahkotnega pospeševanja, ki se naravno zlije z vsakodnevno vožnjo.

To ni elektrika, ki želi impresionirati. Je elektrika, ki pomirja.

Notranjost kot sodoben japonski salon

Notranjost je zasnovana kot sodoben japonski salon. Minimalizem ni hladen, temveč topel. Velik, širok zaslon se razteza čez armaturno ploščo, materiali so mehki, svetloba pa premišljeno umirjena.

Kabina ne deluje kot nadzorni center, temveč kot prostor, kjer se tehnologija umakne občutku. Glasovni asistent, povezljivost in varnostni sistemi so prisotni, a nikoli vsiljivi – vse je tam, kjer mora biti.

Električni SUV za tiste, ki cenijo slog

CX-6e je namenjen voznikom, ki želijo elektriko brez teatralnosti. Tistim, ki cenijo dizajn, tišino in subtilno dinamiko. Je SUV, ki se ne opredeljuje skozi ekstrem, temveč skozi slog.

Mazda z modelom CX-6e dokazuje, da električna prihodnost ne rabi kričati. Lahko je elegantna. Umirjena. In predvsem – čutna.

View this post on Instagram

A post shared by Mazda Europe (@mazdaeurope)

The post KO SE GIBANJE SPREMENI V OBČUTEK: MAZDA CX-6E first appeared on David Magazine.

Leta 2019 je britanski dirkač George Russell debitiral v Formuli One™. Potem ko se je leta 2022 pridružil ekipi Mercedes-AMG PETRONAS Formula One™, je Britanec takoj osvojil pole position na Veliki nagradi Madžarske™ in dosegel sedem stopničk v svojih prvih 20 dirkah. Russell je od takrat ekipi zagotovil pet zmag na Veliki nagradi, nazadnje pa je zmagal na Veliki nagradi Singapurja leta 2025. Priznani dirkač je zdaj sodeloval s kreativno ekipo IWC pri oblikovanju dveh pilotskih ur v omejeni izdaji, s čimer je svojo kreativno vizijo prenesel v blagovno znamko.

Skozi celotno kariero je imela modra barva za Russella poseben pomen. Potem ko je sprva dirkal za ekipo Mercedes-AMG PETRONAS Formula One™ s črno čelado, se je kmalu vrnil k prevladujočemu modremu dizajnu, ki je že dolgo temelj njegove dirkaške identitete. Modra barva, ki izstopa na štartni vrsti Formule 1™, je edinstveno povezana z Russellom in simbolizira dvojnost, ki jo prinaša kot voznik: miren pod pritiskom, a hkrati ostro tekmovalen. Ta edinstvena barva, ki je prisotna tudi v Russellovi trenutni zasnovi čelade, je v središču teh posebnih izdaj ur, saj imata obe detajle številčnice in gumijaste paščke v Russellovi značilni modri barvi.

»Sodelovanje s kreativno ekipo IWC Schaffhausen pri oblikovanju moje prve ure v omejeni izdaji je bila nepozabna izkušnja. Z vključitvijo moje značilne modre barve, ki me spremlja skozi večino moje dirkaške kariere, in mojega logotipa 63 se mi zdita ti uri resnično osebni in edinstveni. Ti dve uri Pilot’s Watch v omejeni izdaji odražata, kam me je doslej popeljala moja pot in kaj sem dosegel na dirkališču in zunaj njega,« pravi George Russell.

»Od leta 2013 imamo tesen odnos ne le z ekipo Mercedes-AMG PETRONAS Formula One™, temveč tudi z njenimi vozniki. V čast nam je bilo sodelovati z Georgeem Russellom pri uresničitvi njegove vizije drzne športne ure. Ti posebni izdaji resnično ujameta njegov duh – tako kot osebnosti kot tudi izjemno nadarjenega voznika,« pojasnjuje Franziska Gsell, direktorica marketinga pri znamki IWC Schaffhausen.

Pilotska ura Chronograph 41 George Russell (ref. IW389411) združuje materiale, ki simbolizirajo celovito strokovno znanje, ki ga je IWC pridobil že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Njeno 41,9-milimetrsko ohišje je izdelano iz črne keramike iz cirkonijevega oksida, materiala, ki ga je IWC prvič razvil pred štirimi desetletji. Keramika je lažja od jekla in izjemno odporna proti praskam, zaradi česar je privlačna izbira za ure.

Krona in potisni gumbi so izdelani iz materiala Ceratanium®, ki ga je razvil IWC in združuje lahkost titana s trdoto ter odpornostjo proti praskam, podobno kot keramika. Črna številčnica ima indekse in številke, natisnjene v značilni modri barvi Georgea Russella. Črni kazalci so napolnjeni s Super-LumiNova® v istem odtenku. Kronograf poganja kaliber 69380, ki ga je izdelal IWC, z 46-urno rezervo moči.

Pilotska ura Watch Automatic 41 George Russell (ref. IW328107) je nameščena v 41-milimetrskem ohišju iz črne cirkonijeve oksidne keramike, krona pa je izdelana iz materiala Ceratanium®. Podobno kot kronograf tudi ta model prikazuje indekse, številke in Super-LumiNova® v značilni modri barvi, povezani z Georgeem Russellom. Poganja jo kaliber 32112, ki ga je izdelal IWC, in ima sistem navijanja z dvojno zaskočko, ki zagotavlja 120-urno rezervo moči.

Obe uri imata titanova zadnja pokrova z izrazito gravuro številke 63 – štartne številke, s katero je voznik dirkal že od otroštva, ko je zmagoval na karting prvenstvih, pa vse do Formule 1. Kronograf in avtomatski model sta opremljena z modrimi gumijastimi paščki v istem značilnem modrem odtenku, kot ga najdemo na številčnici, skupaj z zaponkami iz materiala Ceratanium®. Zahvaljujoč integriranemu sistemu EasX-CHANGE® je mogoče paščke hitro in enostavno zamenjati brez uporabe orodja.

The post ČAS V MODREM RITMU: GEORGE RUSSELL IN IWC SCHAFFHAUSEN first appeared on David Magazine.