VODA JE NOVO VINO!

Vodni somelje, ki nam odstira znanje o nečem, kar smo imeli za samoumevno. Mladi Goričanec, Niko Huber, je na zunaj povsem nasmejan simpatičen mladenič, ki bi ga zlahka uvrstili med njegove sovrstnike. A med njimi izstopa ne le s pristnim nasmeškom, pač pa s posebnim talentom in strastjo do prepoznavanja ter okušanja različnosti in različnih vod. Če so vas v osnovni šoli, kot tudi mene, učili, da je voda brez vonja, brez okusa in brez videza, potem bi danes ob prebiranju tega pogovora z lahkoto ovrgli to trditev. Cana Royal water je izvirno slovenska premijska voda, ki jo črpajo v naravnem parku Goričkega, natančneje v Rogaševcih. V tem okolju so že stoletja črpali “slatino”, kot so poznali lokalni prebivalci vodo, ki je z letom 2007 začela dozorevati idejno, v letu 2016 pa sta se začela gradnja in ustvarjanje črpališča, kot si ga lahko ogledate danes. Niko Huber je pred letom v Ameriki pridobil tudi laskavi naziv vodnega someljeja pod mentorstvom priznanih poznavalcev vode Michaela Mascha in Martina Rieseja, ki bosta kaj kmalu vstopila tudi na naše ozemlje, saj se že spletajo ideje o tem, kako bi tekmovanje za izbor vrhunske vode v okviru Blejskega festivala vode pripravili pri nas na Bledu. Niko pa vam z veseljem, s svojim znanjem lahko pripravi vodno karto za vaš hotel, restavracijo ali le za katerega od dogodkov, na katerem lahko z različnim vodnim popotovanjem popestrite še tako zahtevne brbončice vaših cenjeni gostov. Prepričan sem, da boste ob prebranem pogovoru tudi sami želeli pobliže spoznati tako Nika kot tudi Goričko in okusiti odlično domačo vodo Cana Royal water.




  

Izraz vodni somelje se sliši malce nenavadno, saj smo do pred kratkim v Sloveniji bolj ali manj poznali le vinske someljeje. Kako ste prišli do tega naziva? In kako se ga pridobi?

NIKO HUBER: Imate prav, res je, vodni somelje je dokaj nov izraz na področju vod, vina gastronomije, naziv vodnega someljeja, sem pridobil v Ameriki, kjer sta Michael Mascha in Martin Riese razpisala certificiranje za vodne someljeje na svetovni ravni seveda. Sta ena od začetnikov, ki sta odkrila, da voda ni le monotona spojina in da ima vsaka voda svojevrsten okus. Skozi sklop seminarjev pa lahko uspešno pridobiš tudi naziv. Prvi sklop je spoznavanje, drugi sklop je voda in kulinarika voda in mešanje z drugimi pijačami. Morali smo na primer tudi iz dveh različnih vod skuhati čaj in ugotoviti razliko, čeprav gre za enako čajno vrečko. Zadnji sklop, ko usvojiš vsa znanja, pa je tudi izdelava vodne karte in pridobivanje naziva vodni somelje. To smo v letošnjem letu želeli pripeljati tudi v Slovenijo, a je žal koronavirus covid-19 za dobro leto to zaustavil. Želeli smo si organizirati to na Bledu, da bi prišle najboljše vode iz vsega sveta v Slovenijo.

Bi rekli, da je zanimanje za kakovostno vodo prisotno na naših domačih tleh ali smo še v razmišljanju, da je vsaka voda dobra voda?

NIKO HUBER: Vedno bolj se mi zdi. Ko smo začeli ozaveščati ljudi in ko smo poslali na trg našo vodo Cana, so ljudje zaznali, da vsaka voda ni enaka voda in da ima vsaka voda lahko povsem svoj okus. V Sloveniji imamo izjemno srečo, da lahko vodo pijemo iz pipe, kar pa v številnih državah sveta ni mogoče in se včasih niti ne zavedamo, kako veliko srečo imamo. To ljudje vedno bolj prepoznavajo in spoznavajo tudi v boljših restvaracijah, zato je tudi ne karti ponudb vedno več različnih vod. Poznam restavracijo v Sloveniji, ki ima na svoji karti tudi več kot šest različnih vrst vode in to je pohvalno tako za poznavalce kot tudi za običajne goste.

Voda je za številne preprosto oziroma zgolj voda, a mogoče je odkriti številne njene okuse. Od česa vse je to odvisno?

NIKO HUBER: Tako kot ima vino svoj okus in teritorij rastja grozdja in lege, tako je podobno tudi pri vodi. Pri njej je izjemno pomembna mineralizacija. Poznamo manj mineralizirane vode in poznamo zelo mineralizirane vode. To pa lahko ugotoviva na zelo enostaven način. Če pogledava vodo, ki je manj mineralizirana, in nato na primer Donat Mg, kjer se takoj opazi, da ima voda okus. Kljub vsemu pa gre le za vodo.

Koliko vode je priporočljivo spiti dnevno in kakšne vode? Jo lahko spijemo preveč?

NIKO HUBER: Preveč vode ne moremo spiti, priporočljivo je nekje med 2,5 litra in 3 litri. Nekaterim prija bolj več vode nekaterim manj. Nekdo, ki je fizično bolj aktiven, potrebuje več vode kot pa nekdo, ki je manj fizično aktiven.

Kakšne vode vse lahko odkrijemo na naših domačih tleh v naši čudoviti deželi Sloveniji? Vam je to svojevrstni izziv odkrivanja?

NIKO HUBER: V Sloveniji trenutno lahko odkrijemo vod, kolikor je na tržišču vod. Trenutno ni še nobenega distributerja, ki bi specializirano uvažal vode iz vsega sveta, imamo pa nekaj domačih distributerjev in nekaj posameznikov uvažajo nekaj tujih proizvajalcev, kot so Fiji, Voss in Evian. Pri nas v Sloveniji še ni širokega izbora. Če naletite nanje pri ponudnikih, je bolj ali manj izjema, žal še niso vsi zaznali tega trenda. Razen vode iz pipe. Še dobro, da imamo to možnost, da imamo ponekod vodo iz pipe, čeprav mi doma vode iz pipe ne konzumiramo. Mi pijemo vso ustekleničeno vodo, jasno vodo Cana.

Okusi vode se zaznavajo na delih jezika ali kako drugače?

NIKO HUBER: Seveda tudi, a če že pogledamo vodo, lahko opazimo tudi, kako zelo močno so karbonirane, kar lahko opazimo z dobrim znanjem že po videzu. Če je bolj karborizirana, ima več mehurčkov in se bolj peni. Manj mineralizirana pa se ne peni toliko. Seveda pa se jo da prepoznati tudi po okusu.

Kaj pomeni izraz CANA ROYAL, od kod ime CANA ROYAL water (voda)?

NIKO HUBER: Naša voda Cana Royal je dobila ime, ker vsebuje kar precej kalcija in zelo malo natrija. Ko smo vse skupaj želeli zaščititi, smo ugotovili da je Cana tudi zgodovinsko mesto v deželi Izrael. Prav v tem mestu se je zgodil eden od svetopisemskih čudežev, kjer je Jezus Kristus spremenil vodo v vino. Tako imamo v naši vodi Cana tudi malo zgodovinske simbolike.

Za kaj vse skrbite vi v podjetju CANA voda? Vas lahko naši bralci obiščejo?

NIKO HUBER: Seveda imamo tudi vodene degustacije. V našem objektu lahko okusijo vodene degustacije treh ali štirih različnih vod, potem pa pridobijo tudi celosten spekter naših vod, ki jih imamo na voljo. Pri nas je mogoče dobiti nežno gazirano vodo, ki je povsem enaka izvirni vodi na vrtini z enakim Co2, potem imamo našo elegantno gazirano, s prozorno etiketo, ki je primerna za vsakodnevno pitje, potem pa imamo še novo s črno etiketo, ki jo imenujemo strong ali močno gazirana, ta pa je primerna za mešanje z različnimi pijačami ali tudi koktejli.

Iz religijske zgodovine poznamo priliko, kjer je Jezus spremenil vodo v vino. Se to res lahko zgodi?

NIKO HUBER: Vodni someljeji pravimo, da je voda novo vino. Saj veste, zakonodaja glede uživanja alkoholnih pijač postaja vedno strožja. Mi kombiniramo vodo s pravim izborom prehrane, zato je v nekaterih okoljih postala že kar novo vino. Absolutno pa pravemu vodnemu someljeju prija poleg odlične vode, tudi dobra kapljica kakovostno pridelanega vina.

Pred časom je bila izjemno aktualna polemika o vodi in vodnih virih, o morebitni privatizaciji nekaterih vodnih virov pri nas, kako vi gledate na to. Je voda res zlato 21. stoletja?

NIKO HUBER: Hvala Bogu, da smo v naši deželi Sloveniji zapisali v ustavo, da bodo naravni vodni viri venomer ostali v lasti države. Mi pridobimo dovoljenje, da črpamo in polnimo vodo, za kar pa vsako leto plačujemo koncesijske dajatve, poleg tega pa je treba tudi ustrezno skrbeti za vodni vir. Mi vsakodnevno vsako uro merimo stanje temperature, kakšen je tlak v vrtini in jasno tudi pretok, koliko se izčrpa vode. Odlično skrbimo za te vire in tudi država pridobiva z različnih virov informacije, kako je z vodami na splošno v Sloveniji. Sam točno v detajlih ne bi vedel, kako je zadeva urejena v svetu s črpanjem, a smo veseli, da je naša država zavzela tovrstno stališče. Vode je trenutno kar veliko na trgu, tako da bi s tega stališča rekel, da še ni ravno faza, ko bi voda bila zlato 21. stoletja, kar pa se lahko v prihodnje zelo hitro spremeni.

Kako pomembna je velikost mehurčkov pri dobrem okusu vode in kaj mehurčki sploh povedo o vodi?

NIKO HUBER: Po navadi so mehurčki dodani v vodo, pri vseh mineralni vodah. Vode, ki so že gazirane, se polnijo na vrtini, mehurčki se najprej odstranijo na vrtini. Na eni strani gredo mehurčki, na drugi strani gre voda in nato se na koncu spet vse to lahko združi. Taka voda, ki je popolnoma enaka tisti na vrtini, je le voda Cana, nežno gazirana. Pri vseh preostalih iz ponudbe so dodani mehurčki oziroma Co2 in tako močno gazirane, kot jih poznamo pri različnih proizvajalcih, tako močno gazirane v naravi običajno ne obstajajo. Nekateri imajo to dodano z lastnim Co2, preostali pa z drugimi Co2-ji.

Za številne je voda preprosto brez vonja, brez barve, brez okusa. Kako pa je s tem pri vas, kako to vidite vi osebno?

NIKO HUBER: Povsem iskreno in direktno povedano, če si odpremo na primer Donat Mg in ga povohamo, ima voda vonj. Ker je to zelo visoko mineralizirana voda, je bralcem in sledilcem najlažje razložiti, da ima voda res okus, ko jo pokusimo. Res pa je, da voda v osnovi ne sme imeti barve, mora biti prozorna. Če ima bravo, nekaj zagotovo ni v redu.

Več informacij o sami vodi lahko najdete na spletnem mestu https://canawater.eu/

Kako je s kombinacijo hrane in vode? Sestavljate tudi tovrstne menije za dogodke ali posebne priložnosti? Katera hrana najbolje parira vodi Cana Royal water?

NIKO HUBER: Ja, seveda številne želje so, da bi sestavili različne tri- ali pethodne jedilnike z različnimi vodami. Virus Covid-19 nam je malo zaustavil določne plane, a so ti zagotovo planirani za prihodnje, zlasti z različnimi kombiniranji vode. Cana voda najbolje prija k močnejši prehrani, kot so govedina, jagnjetina, kakšna dobra pica, tatarski biftek, h kateremu se Cana odlično prileže. Nimamo pa popolnoma nič mineraliziranih vod, kot je na primer voda Voss, ki pa prija bolj k lahki hrani.

Zasledil sem tudi pobudo o nastanku Blejskega festivala vode, kot ste tudi omenili. Kako daleč je ta projekt?

NIKO HUBER: Po vsej verjetnosti se bo ta dogodek zgodil v letu 2021, in sicer bo Blejskem vodnem festival, kjer bo tudi izbor konkurenčne vode, ki so znotraj združenja Fine Waters Association. Ob tem je plan, da prideta tudi Michael Mascha in Martin Riese, eden od ocenjevalcev vod pa bom tudi sam.

V številnih restavracijah opažamo tudi odmik od alkoholnih pijač k bolj zdravemu načinu življenja, tudi v restavraciji izjemno svetovne prepoznanosti Noma z bogatim vodnim izborom na meniju?

NIKO HUBER: Res je. Kot sva že omenila, je vedno več restavracij, ki si želijo imeti tudi posebej pripravljene in sestavljene oziroma izdelane vodne karte. To predstavlja neki nov val, neko neko novo ponudbo v restavracijah. Poleg tega ko gosti opazijo vodne karte, si rečejo, kaj pa je zdaj to nekaj novega, saj voda je le voda. Saj veste, drobna težava je, ker so nas že v osnovni šoli učili, da je voda brez vonja, brez okusa in brez videza. Zdaj pa smo ugotovili v sodobnem času, da to sploh ni res in da so nas že v šoli praktično naučili povsem napačno. Kar nekaj slovenskim restavracijam in hotelom, tudi v Sloveniji, smo že pomagali z našimi nasveti in pripravo izbora vod. Tistim, ki prodajajo vodo Cana Royal water, pripravimo tudi kratko izobraževanje, da vidijo, da voda ni le samo voda, ampak ima dejansko okus in se vode med seboj razlikujejo. Tako tudi dosti lažje prodajajo vode potem svojim gostom in strankam.

Predvidevam, da ste v svojem življenju videli lep del sveta. Okus katere vode vas je najbolj presenetil in zakaj?

NIKO HUBER: Že kar nekaj sveta sem videl. Zelo všeč so mi vode, ki izvirajo izpod ledenika, lahko jim rečemo ledeniške vode. So zelo lahke, brez veliko mineralov, Spet druga skrajnost pa so vode, ki imajo veliko mineralov, kot je na primer voda iz Šampanije. Vsepovsod se da dobiti neke vode, ki znajo v določenah deželah zelo presenetiti. Tudi tukaj preko meje na avstrijski strani imamo vodo, ki vsebuje veliko joda in je kot višja voda, in demonstrira, kaj nam mati narava lahko da iz zemlje.