URARSKI PAŠČEK HIRSCH KOT NOVA PREOBLEKA VSAKE URE

Kot otrok sem se velikokrat odpeljal skozi prelaz Ljubelj na drugo stran čez strme gore v Avstrijo in še kako dobro se spomnim neskončno lepih snežnih trenutkov pokrajine, ki se je prav ta dan, ko sem se po več letih vnovič odpravil po tej poti, odpirala pred menoj. Razlog za mojo pot je bilo odkritje tovarne Hirsch, ki že od davnega leta 1765 ustvarja z usnjem navdihnjene izdelke. Pred nekaj leti sem na eni od urarskih predstavitev znotraj sejma ur in čudes v Ženevi spletel pogovor z zanimivim sogovornikom. In kaj kmalu se je izkazalo, da je mlad nasmejan možakar velik poznavalec urarskega sveta, z veliko mero fotografske estetike je spretno vrtel njegovo Laico in me kmalu prepričal, kako pomemben del ure so tudi paščki. Zato sem se že kar nekaj časa izjemno veselil, da bom našel čas za to pot in vstopil v njihovo tovarno v predmestju Celovca. In kot navdušenca nad vonjavami me je po pozdravu Nikolausa ob vhodu vonj po usnju povsem osvojil. V tovarni pa so se hodniki in oddelki odpirali drug za drugim; surovi materiali, obdelovalnice, projektni razvojni oddelek – vse se je zdelo, kot bi bil nekje v kakšni švicarski urarski tovarni ali pa v Firencah v tovarni usnjenih izdelkov katere od prestižnih znamk, ki sem jih že obiskal v preteklosti. Priznam, najbolj me je navdušil pašček iz pravega kamna in vijolic ter nenazadnje iz alg, ki se razraščajo v bližnji Dravi in so jih skupaj z Univerzo na Dunaju pobrali in razvili v povsem reciklirani pašček. Ko se nam je v drugem delu vnovič pridružil Nikolaus Hirsch, se je seveda takoj poznalo, da je med nami predstavnik devete generacije, ki skupaj z bratom sovodi podjetje, in sem se za hip počutil kot v tovarni Rolls-Royce, ko nam je Nikolaus izjemoma dovolil vpogledati v sobano, kjer hranijo najbolj prestižna usnja, tudi aligatorska in tista izbranih kuščarjev ali nojev. Ob videnem lahko le zapišem, da se šele sedaj zavedam, koliko faz izdelave ima posamezni pašček, čeprav se nam na prvi hip včasih zazdi, da je to le vsakdanji potrošni material. Danes postaja vse bolj priljubljeni modni dodatek in v času hitrih menjav paščka lahko ura dobi povsem novo bleščečo podobo. Naj bo izbrani pašček iz družine Hirsch. Saj veste, ko v tovarni opaziš označene modele za urarske hiše Cartier, Omega in vseh preostalih največjih imen urarstva, veš, da jim zaupajo vsi, ki jim kakovost pomeni največ!

  

DAVID: Lahko bi vas poimenovali kot izdelovalca paščkov za ure devete generacije. Ko si na zapestje pritrdite pašček Hirsch, kateri del več kot 250-letne družinske zgodbe čutite najmočneje?

NIKOLAUS HIRSCH: Obrtništvo. To je vidik, ki ga čutim najmočneje. Čas, ko je moj praded začel izdelovati paščke v svoji kuhinji, in to je bil tudi prvi spomin, ki mi pride na misel ob vprašanju. Imel sem srečo. Spoznal sem njega in svojo prababico in bila sta zelo prijazna in zelo skrbna človeka, on pa je bil tudi zelo inovativen. Bil je nekakšen znanstvenik, raziskovalec, razmišljujoč človek. In ta njegov duh se še danes nadaljuje. To, to lahko takoj občutite v naših izdelkih.

DAVID: Vaša družina se je takoj po drugi svetovni vojni preusmerila s strojenja usnja k izdelavi paščkov za ure. Koliko te prvotne miselnosti usnjarske obrti je še danes prisotne v proizvodnji?

NIKOLAUS HIRSCH: Veliko. Seveda imamo zdaj tehnologijo, zato lahko stvari počnemo malo drugače. Toda celoten vidik ustvarjanja izdelka ali ravnanja z usnjem – tega smo se vsi učili že od samega začetka. Moj praded se je preselil sem in ni pozabil, kar se je naučil od svoje družine ali iz obrti usnjarstva. To je bilo vedno nekako vključeno v naše delo. Zato je še posebej začel s paščki za ure, ker je vedel, kaj se da narediti iz usnja, in videl je potencial v vzponu ur ter videl je potencial prav za proizvajalca urarskih paščkov.

DAVID: Hirsch je vodilo več generacij družine Hirsch, zdaj pa še vi in vaš brat. Katere vrednote so ostale absolutno nepremostljive, nepogojne iz roda v rod?

NIKOLAUS HIRSCH: Seveda moramo spoštovati preteklost, ker od tu prihajamo. Spremembe pozdravljamo, ker so nujne. In brez sprememb se ne moremo razvijati. To je nekaj, kar smo vzpostavili v našem podjetju, da smo odprti za spremembe, in to moramo početi vsak dan, ker ni vsako usnje enako. Moramo se prilagoditi. In potem je tu še celoten kulturni vidik. Kaj želimo doseči v tej regiji oziroma kaj želimo doseči z našimi zaposlenimi? Želimo si spoštovanja, discipline, a tudi ljudi, ki so odprti za pogovor, ko vidijo, da obstaja potencial za spremembe ali inovacije, da predlagajo nove ideje. Smo eden največjih zasebnih delodajalcev v tej regiji. Torej je bil to vedno vidik, da imamo določeno odgovornost, družbeno odgovornost in tudi okoljsko odgovornost.

DAVID: Odraščali ste v tem svetu, ampak ali je bil kakšen poseben trenutek, ko ste spoznali, da to ni samo družinsko podjetje? Da je to vaša strast in tudi vaša predanost na nek način?

NIKOLAUS HIRSCH: Začel sem z delom v podjetju, vedno s poletnimi deli in delom v proizvodnji, delom v logističnem oddelku, za pakirnimi trakovi, kjer smo pakirali pošiljke, ali paščke za stranke. Nato sem šel na univerzo in pravzaprav sem nameraval iti v gostinstvo, v turistične hotele. Vedno sem si želel, sanjal sem, da bi imel svoj hotel in ga upravljal, saj sem imel priložnost odraščati v Hongkongu, ker je moj oče gradil podjetje v Aziji. Tako smo sedem let živeli v Hongkongu in se tam šolali in vse ostalo, kar sodi poleg. Videl sem gostoljubnost, ki so jo hoteli ponujali, ker so hoteli s štirimi in petimi zvezdicami povsem drugačni. In miselnost, ki jo imaš v teh hotelih v Aziji, je spet nekoliko drugačna. Popolnoma drugačna v primerjavi z zahodnim svetom.

DAVID: Ja. Seveda!

NIKOLAUS HIRSCH: In bilo mi je všeč. Potem pa sem šel v Švico delat v hotel. In to je bila izkušnja, ki mi je odprla oči, ker po tem nisem hotel delati v hotelu, zato sem vedno želel početi svoje stvari. Torej, dva paketa, ki ju imate tukaj, sta darili za vas. Eden mojih prvih podvigov skupaj z bratom leta 2013 je bila ustanovitev podjetja za izdelavo nakita, zapestnic za moške, in to iz usnja, ki ga imamo in bi ga lahko ponovno uporabili. In to je bila nekoliko uspešna, a predvsem učna izkušnja. In na neki točki me je oče oziroma mene in mojega brata povabil, da se pridruživa strateškemu projektu, na katerem smo delali. In zanimal me je ves svet, da bi ga globlje spoznal. In iz tega, ja, iz tega se je veliko stvari postavilo na svoje mesto. Tako sem začel svoj blog o urah. In bil sem globoko potopljen v svet ur. Obožujem ure. In potem je moja ljubezen do ur sprožila mojo strast do paščkov za ure. In veliko teh izdelkov, ki jih vidite tukaj, je ustvarila moja ekipa, ker sem začel v oddelku za trženje in nato v razvoju izdelkov, nato pa sem bil del vodstva in ja, danes lahko vodim podjetje z bratom.

DAVID: Številna družinska podjetja se spopadajo s pričakovanji med »vedno smo to in ono počeli na tak način« in z inovacijami. Kako se vi osebno spopadate s temi pričakovanji v podjetju Hirsch?

NIKOLAUS HIRSCH: Rekel bi, da je to kar zahtevno področje, ker imamo veliko ljudi, ki tukaj delajo že več kot 10 let, več kot 20 let ali celo 30 let. In potrebujemo standardne postopke za stranke, s katerimi delamo. Torej mora biti vsaka zapestnica izdelana na enak način. Kakovost mora biti enaka. Zato je uvajanje sprememb v ta stalen in stabilen proces precej težko. In imamo oddelek za inovacije, torej cel oddelek za inovacije in raziskave, ki se spušča v nove ideje, nastale z zbirko materialov, ki jo imamo tukaj, in tehničnimi posebnostmi, povezanimi z njo. Potem morate imeti zaposlene, ki so pripravljeni na inovacije in spremembe. Torej v proizvodnji ne inoviramo toliko, temveč v majhnih procesih, kako ustvarjamo naše izdelke. V splošnem pa inoviramo, ker kupujemo nove stroje, ustvarjamo nove stroje, ustvarjamo nova orodja, ustvarjamo nove procese, na primer, kako preskočiti oziroma optimizirati nekaj korakov, ker imamo prej en korak, ki zajema tri ali štiri korake. Torej na tem področju poskušamo inovirati in upravljati spremembe, vendar pri tem zagotavljamo, da ima vsak izdelek, ki ga ustvarimo, kakovost, ki jo razumemo. Upravljamo spremembe in poskrbimo, da ima vsak izdelek, ki ga ustvarimo, kakovost, ki jo razumemo.

DAVID: Če bi vaš pradedek danes vstopil v tovarno Hirsch, kaj bi ga šokiralo in kaj bi se mu takoj zdelo znano? Upam, da so vam vprašanja všeč.

NIKOLAUS HIRSCH: Ja, všeč so mi vaša vprašanja. Mislim, da bi bil navdušen nad tem, kar smo naredili. Mislim, da bi bil tudi malo šokiran nad tem, da smo ustvarili različne vrste materialov in kako jih ustvarjamo, koliko strojev trenutno uporabljamo. Vendar bi mu bili znani ljudje, ki sodelujejo v procesu. Čeprav imamo nove stroje in nova orodja, je postopek še vedno nekoliko podoben tistemu, s katerim je začel, in sicer tudi s kar nekaj istimi ljudmi, ki ustvarjajo naše izdelke.

DAVID: Ko ste z bratom prevzeli mesto soizvršnega direktorja, kaj je bila prva stvar, za katero ste vedeli, da jo želite spremeniti, in prva stvar, za katero ste vedeli, da se je nikoli ne smete dotakniti?

NIKOLAUS HIRSCH: Odlično vprašanje. Najprej sem vedel, da se bomo morali odpreti potrošnikom, ker smo bili zelo zaprti. Bili smo konzervativni, kot so ali so bile vse blagovne znamke v naši panogi. Zaradi pandemije pa so se stvari zelo hitro spremenile in nameravali smo ustvariti spletno trgovino. Leta 2018 sem delal na enem od svojih prvih projektov in na srečo je spletna trgovina zaživela, še preden je udaril COVID. Torej smo ravno v pravem trenutku lahko oskrbovali, dosegali povpraševanje oziroma potrebe potrošnikov in komunicirali z njimi. In kaj je bil drugi del vprašanja?

DAVID: Česa se morda nikoli ne smete dotakniti.

NIKOLAUS HIRSCH: Česa se nikoli ne smem dotakniti … Hm, mislim, da ni veliko stvari, ki se jih ne bi dotaknil. Mislim le, da se standarda kakovosti, ki smo ga dosegli v zadnjih nekaj letih kot zanesljiv partner za urarsko industrijo, nikoli ne bi dotaknil. Ne bi preustvaril tega. Ustvaril bi druge izdelke. Nikoli pa ne pozabite na izdelke, ki so zgradili to, kar vidite danes tukaj, kjer ste.

DAVID: Točno to, kar je Hirsch danes in že leta in leta. Hirsch je dobavljal in seveda še dobavlja paščke nekaterim najpomembnejšim svetovnim urarskim znamkam. Kako si predstavljate naslednje poglavje te znamke? Morda ste malo že odgovorili. Ne spreminjajte preveč?

NIKOLAUS HIRSCH: Ampak moje sanje bi bile, da bi nas urarske znamke videle kot enakovredne partnerje. Kot v avtomobilski industriji. Na primer s pnevmatikami.

DAVID: Oh, zanimivo, razumem.

NIKOLAUS HIRSCH: Na nobenem avtomobilu ne boste našli pnevmatik z blagovno znamko. Še nikoli je nisem videl. Celo veliki Rolls-Royce uporablja pnevmatike drugih znamk. In to bi bile moje sanje. Potem bi preprosto ustvaril paščke za ure Hirsch še za veliko, veliko različnih vrst podjetij. In cenili bi to še bolj. Ampak to je nekaj, o čemer sanja celotna industrija. Mislim, da nekatere znamke niso zelo naklonjene tej ideji in nekatere nam na primer dovolijo, da natisnemo vsaj poreklo proizvodnje. Torej boste na nekaterih našli napis »narejeno v Avstriji«. Nekatere znamke, urarske trgovine. Ampak imeti blagovno znamko Hirsch kot sočasno ime znamke ur so še vedno sanje. Sanje, a nikoli ne veš.

DAVID: Točno tako. Tukaj bom dodal nekaj vprašanj, ki mi gredo po glavi. Kako – če lahko odgovorite – kako se je sploh začelo to sodelovanje s »Švicarji«, z najboljšimi švicarskimi urarskimi podjetji? Ker sem v tovarni opazil veliko podrobnosti o blagovnih znamkah. Če veste, kako se je to začelo, kdo je morda vzpostavil prve stike in kako se je sodelovanje z njimi začelo?

NIKOLAUS HIRSCH: Moj dedek je začel s celotno širitvijo podjetja. Bil je torej odgovoren za to, da smo postali svetovno znani. Ustanovil je veliko različnih podružnic v različnih državah. Takrat še ni bilo Evropske unije, zato smo se morali ustanoviti na veliko mestih po svetu. V vsaki državi smo morali ustanoviti podjetje. In na neki točki je kupil švicarsko podjetje, ki je proizvajalo dele za ure, torej krone ali vijake in te stvari. In imeli so ogromno zalogo. Zato je imel idejo, da bi iz tega nekaj naredil, kar nas je nato pripeljalo do naše podružnice v Švici. Do sodelovanja z večjimi veleblagovnicami, kjer zdaj ponujamo naše paščke, pa tudi servis in popravilo ur. Mislim, da imamo zaledno pisarno s petimi urarji, ki so certificirani s strani različnih znamk ur tudi za popravilo samih ur. Toda to ga je takrat pripeljalo do obiskovanja družabnih dogodkov in srečevanja z ljudmi, ki so bili pri tem vpleteni. Vedno je želel sodelovati s Švicarji, Angleži. Zelo so ga zanimale ure. In ja, to so bili naši prvi začetki na tem področju. In potem je bilo obojestransko. Takoj ko smo postali znani v panogi, smo dobivali vedno več projektov in zahtev. Nekako je bila to mešanica obojega. Nekatere znamke nas še vedno kontaktirajo, nekatere mi.

DAVID: Zelo ste vidni na družbenih omrežjih, kjer ste se neposredno pogovarjali z navdušenci nad urarsko industrijo. Kako je ta povratna zanka vplivala na odločitve o izdelkih in morda tudi na prihodnjo usmeritev podjetja Hirsch?

NIKOLAUS HIRSCH: To je dobro vprašanje. Zelo dobro vprašanje. Torej ste razmišljali o številnih različnih situacijah in vidikih našega podjetja. To mi je všeč.

DAVID: Naredil sem domačo nalogo.

NIKOLAUS HIRSCH: Ja, naredili ste domačo nalogo. Absolutno. Bilo je zelo zanimivo, ker leta 2016 nismo imeli Facebook strani za podjetje. In na neki točki sem si rekel, da ne komuniciramo aktivno z zunanjim svetom in strankami in da ni nikogar, ki bi bil dejansko viden kot predstavnik blagovne znamke. Bil sem še nekoliko mlad in sem opazoval vse te podjetnike v ZDA, ki so zelo aktivni na družbenih omrežjih, in sem si rekel: v redu, poskusil bom to storiti tudi sam. Začel sem z majhnimi koraki in preizkusil veliko stvari. Moj cilj je bil biti tiskovni predstavnik in zastopati domačo blagovno znamko, pa tudi dobiti vpogled v svet ur, ker sem bil v tem še zelo nov.

DAVID: Še vedno ste zelo mlad.

NIKOLAUS HIRSCH: In tako sem doživel različne dogodke, izkusil različne blagovne znamke in na neki točki sem si želel spoznati, kaj si zbiratelji želijo, kaj in kako zbiratelji izberejo za svoje ure. To je močno vplivalo na razvoj izdelkov, ker sem na neki točki opazil, da so vrhunske blagovne znamke, kot je Patek Philippe, na svojih urah uporabljale vzmetne palice Quick Exchange. Večina jih je bila zlatih. Zelo me je zanimalo, da blagovna znamka, kot je Patek, uporablja vzmetne palice Quick Exchange, da svojim strankam omogoči, da ne opraskajo ohišja, ampak da enostavno hitro zamenjajo paščke ure. To me je spodbudilo, da sem se o tem pogovoril s svojo ekipo. Zdaj imajo vsi naši izdelki vzmetno palico Quick Exchange in prejemamo veliko zahtev blagovnih znamk za uvedbo mehanizmov Quick Exchange. Mislim, da smo bili nekoliko pred svojim časom. Ni bilo prvič, da je Hirsch uvedel vzmetne palice Quick Exchange. Pravzaprav smo v 80. in zgodnjih 90. letih to enkrat poskusili, a nam takrat še ni uspelo. In potem smo jih predstavili mnogo desetletij pozneje.

DAVID: Torej je bil zdaj pravi čas za to. Če bi lahko leta 2025 oblikovali vrhunski vsakdanji pašček za sodobne ljubitelje ur, kako bi izgledal in kakšen bi bil?

NIKOLAUS HIRSCH: Ha, sem ga že.

DAVID: Torej je bilo preprosto.

NIKOLAUS HIRSCH: Ja, res sem ga že ustvaril. To je pašček, ki smo ga ustvarili pred časom. Imenuje se Bologna. Je raven ali skoraj raven, ker imamo v paščku ure majhno blazinico v taupe barvi. Na vrhu ima zelo gladko teksturo. Nekaj, kar boste našli pri proizvajalcih ali blagovnih znamkah vrhunskih torbic. In to se res lepo poda k, rekel bi, 95 % uram, ker ga lahko nadenete na zlato uro, lahko ga nadenete na grafični zaplet znamke Patek ali pa ga nadenete na potapljaško uro, lahko ga nadenete na Rolex in še vedno daje uri ali uporabniku malo sproščenosti, a ohranja določeno eleganco. Torej, če bi ga nadeli na zlato uro, ima to eleganco, ima ta razkošen občutek in se poda k vsemu, kar ste rekli.

DAVID: Torej je to Bologna.

NIKOLAUS HIRSCH: Da, Bologna. Imenuje se Bologna, ker pri telečjem ali večini modelov iz telečjega usnja, ki jih imamo v naši zbirki, uporabljamo italijanska imena, še posebej, ko je usnje ročno izdelano prav v Italiji.

DAVID: Ljubitelji ur radi govorijo o mehanizmih in zapletih. Ampak v nekem intervjuju ali na spletu ste rekli, da je pašček pravzaprav obleka ure. Kako naredi pašček resnično preobrazbo na zapestju?

NIKOLAUS HIRSCH: Odvisno, kako se nosi. Mislim, da je to eden najpomembnejših vidikov paščka, kako se oseba z njim počuti na zapestju. Če je torej zelo tog, ura ne sedi pravilno. In potem imate lahko uro za sto tisoč evrov ali za 10.000 evrov ali katero koli drugo uro. Če se ne počuti prav, se pač ne čuti pravilno. In to velja. Za pritrditev ure na zapestje potrebujete kakovosten pašček, sicer je ne morete pritrditi na zapestje. Zato mislim, da je to eden najpomembnejših delov. Drug vidik pa je barva in material. Torej, odvisno od barve ali vrste materiala lahko uro preprosto poenostavite ali polepšate. Športnejšo uro lahko naredite bolj elegantno, če jo kombinirate s paščkom iz krokodilske kože. Elegantno uro lahko naredite bolj sproščeno, na primer s paščkom iz telečjega usnja, ki sem ga pravkar omenil. Torej je to vidik, ki ga boste spet poznali pri vseh drugih blagovnih znamkah, ki ste jih obiskali, ali iz različnih panog, ki ste jih obiskali. Barva je za nas kot ljudi zelo, zelo pomembna. Kako se oblačimo, je izraz in to lahko izrazimo z barvo, kakor se počutimo. Na primer, ure imajo večinoma črno, sivo, belo ali srebrno številčnico. Torej lahko z barvnim paščkom izrazite, kaj čutite, in ura bo ta občutek zagotovo prevzela.

DAVID: V zadnjih nekaj letih smo videli več integriranih gumijastih, hibridnih in hitro odpenjajočih rešitev. Katera inovacija paščka ali zapestnice vas trenutno najbolj navdušuje? Ali pa morda že pripravljate nekaj, kar bo kmalu ugledalo luč sveta v prihodnje?

NIKOLAUS HIRSCH: Res je. Znanost o materialih me zelo zanima, saj ustvarja mehke materiale. Ne vem, ali ste že videli mrežasto zapestnico Minga. Poslal vam bom povezavo. In zahvaljujem se Mingu, da je to storil, ker nam to daje navdih ali motivacijo za napredek in ustvarjanje novih vznemirljivih idej za materiale. Zato poskušamo trde materiale narediti mehke. In to je naše delo. To lahko vidite z materiali, ki ste jih že videli, in kamen je eden najboljših primerov, saj si ne bi mislili, da je kamen lahko dejansko mehak ali prožen. Druga stvar pa je, da preučujemo kovino, torej različne vrste kovin, in kako lahko iz nje ustvarimo izdelke. Iz kovinskega prahu smo že ustvarili različne vrste paščkov. Torej smo imeli izdelek lani ali pred dvema letoma. Izdelali smo ga iz nerjavečega jekla. Prah nerjavečega jekla in srebrni prah smo vključili v pašček. In … ja. To me zelo zanima. Iskanje novih načinov, kako bi lahko ustvarili pašček iz materiala, ki ga potrošniki nikoli ne bi pričakovali.

DAVID: Točno tako. Ko svoji oblikovalski ekipi predstavite novo kolekcijo, katere so prve tri besede na tabli razpoloženja? Prodaja. Prodaja, prodaja. Ali?

NIKOLAUS HIRSCH: Ne, a vsekakor je komercialna stran zelo pomembna, ker če nihče ne kupi, potem je to samo projekt zase. Ampak mora biti relevanten, torej mora rešiti problem. Mora biti udoben in mora biti videti dobro. Mora izgledati dobro, kot na primer pašček Bologna. Izgleda dobro na različnih vrstah ur. Torej, če ustvarimo pašček, ki je več kot le super, super nišni pašček za samo eno vrsto ure, potem za nas nima nobenega smisla. Zato se vedno izogibamo izdelavi integriranih paščkov za določene modele, ker želimo izdelati paščke za ure za vsakogar. In večina ur lahko nosi naše paščke. Torej, to bi bil povzetek. Rekel bi, da bi moral biti relevanten, torej bi se moral prodajati, moral bi biti zelo udoben in bi moral rešiti problem.

DAVID: Kako pomembna je taktilnost, občutek paščka med prsti in na koži pri vaši oblikovalski odločitvi v primerjavi s čisto estetiko?

NIKOLAUS HIRSCH: Zelo, zelo. Taktilnost je ključna, ker trenutek, ko si nadenete pašček ure ali uro na zapestje, je trenutek, ko začutite pašček ure. In če se pašček ure ne počuti dobro, udobno ali toplo, potem ure ne boste nosili ali pa ne boste navdušeni ali pa vam pašček enostavno ne bo ustrezal. Zato se veliko osredotočamo na to, kako se počutite s paščkom. In veliko testiramo znotraj podjetja z različnimi vrstami ljudi, da paščke preizkusimo, preden jih dokončno izdelamo.

DAVID: Veliko delate s hibridnimi materiali in usnjem za visoke zmogljivosti. Nam lahko predstavite enega glavnih materialov in kaj ga dela tako posebnega?

NIKOLAUS HIRSCH: Veliko smo delali s, hm, kavčukom. In iz tega smo ustvarili naše hibridne paščke. Torej, kavčuk je drugačna vrsta materiala. Ampak mislim, da je bila najbolj impresivna, hm, kombinacija, ki smo jo kdaj naredili, mislim, da s kamnom. Ker kamen … lahko si ga ogledamo. Poglejte tu. Kamen ima razlog, zakaj je še vedno v naši kolekciji, hm, ker smo ga razvijali znova in znova. Veste, kaj mi je všeč? Hm, všeč mi je, kar urarska industrija počne v nekem smislu, tudi v marketinškem smislu. Nekateri so zelo dobri v inoviranju z različnimi vrstami materialov. In všeč mi je ta vidik preizkušanja različnih novih stvari, kot je združevanje teh dveh materialov in izdelava zanesljivega izdelka, kar je izziv, ker je kamen najprej zelo krhek. Zato se zlomi. Lahko se zlomi. Ampak nekako nam je uspelo doseči, da se ne zlomi, da se ne lušči. Ali pa imate na roki majhne delce kamna, hm, in je v nekem smislu nekako mehak. In v primerjavi s kavčukovim jedrom to ustvari zelo, zelo zanesljiv pašček za uro.

DAVID: Zelena opcija bi se popolnoma ujemala z marmorno izdajo Bulgari Octo. Kaj pa vodoodpornost? Odlična odpornost, hipoalergene podloge? Današnji paščki so majhni kosi inženiringa. Kateri del proizvodnega procesa bi bralce na splošno najbolj presenetil, da si sploh ne predstavljajo, da je tam?

NIKOLAUS HIRSCH: Torej so vsi naši materiali, preden jih dobimo, že preizkušeni in izpolnjujejo posebne zahteve za to, za kar jih uporabljamo. Kaj pa bi presenetilo bralce? Mislim, da je najbolj presenetljivo to, da je za izdelavo takega paščka za uro potrebnih 60 do 80 korakov, kar je nepredstavljivo. Če pa pridete na obisk, boste videli, da je veliko tega posebej zasnovano in dobro premišljeno, da se zagotovi končna kakovost paščka. Ker ne želite, da vam pašček pade z ure. Nočete, da je pretesen ali preohlapen, in ne želite, da se ne prilega ušesom ure. In to je spet natančnost. Delamo z naravnimi materiali, ki so vsakič drugačni, ko jih uporabljamo. Ta je spet drugačen vsakič, ko imamo drugačno temperaturo.

DAVID: Torej ni vedno enako. In imeti morate usposobljene ljudi, ki poznajo te stvari in lahko prilagodijo stroje na način, ki je potreben, da je končni izdelek takšne kakovosti. Tukaj ste znani tudi po svojih specifičnih konstrukcijskih tehnikah za lepljenje zgornjega usnja in podloge. Kje se konča obrtništvo in začne inženiring?

NIKOLAUS HIRSCH: Ah, zelo dobro vprašanje. Mislim, da obrtništvo vedno vključuje ljudi. Tudi inženiring vključuje ljudi, vendar je bolj tehnični proces. In hm, vedno lahko ustvarite tehnične procese, ampak če nimate ljudi, ki v izdelek vložijo svoja čustva, lahko na koncu občutite, da to ni isto. Tako kot vi bi si mislil, da bi lahko čutili strast, ki jo vlagamo v naše izdelke ali ki jo ljudje v proizvodnji vlagajo v izdelke. In to je, kot celoten obrtniški vidik tega procesa z znanjem, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

DAVID: Hm, usnje je dokaj čustven material, a tudi kontroverzen. Kako uskladite stoletja strokovnega znanja o usnju s sodobnimi pričakovanji glede etike in trajnosti, saj je to tudi stalna tema v zadnjem času?

NIKOLAUS HIRSCH: Zato je za nas vedno zelo pomembno, da pogledamo našo dobavno verigo. In imamo posebno odgovornost, saj sodelujemo s temi prestižnimi blagovnimi znamkami. Moramo nenehno ukrepati in vedeti, od kod prihaja izdelek, od kod izvira usnje, kako so ravnali z živalmi. In veliko, veliko tega se naredi z dobro izbranimi dobavitelji ali s partnerstvi, ki jih imamo že stoletja, desetletja. Nenehno imamo tudi naše ljudi pri naših dobaviteljih, ki preverjajo material, ki revidirajo te dobavitelje. In skupaj z drugimi večjimi proizvajalci ur, paščkov v industriji smo ustvarili organizacijo, kontrolo kakovosti, ki zagotavlja pravo raven kakovosti in varnosti samih zapestnic in paščkov.

DAVID: Kot certifikat ali …

NIKOLAUS HIRSCH: Delamo na certifikatu, ampak to je kot, hm, zagotavljanje kakovosti za blagovne znamke. Torej je na nek način še posebej pomembno pri eksotičnih kožah.

DAVID: Trajnost je v kontekstu Hirscha torej široka beseda. Ali se začne z nabavo, z vzdržljivostjo na zapestju, z recikliranjem ali s čimer koli od zgoraj navedenega, verjetno?

NIKOLAUS HIRSCH: Vse zgoraj navedeno, bi rekel. Začne se z majhnimi koraki. Vsaka oseba, ki sodeluje v proizvodnem procesu, je poučena, naj čim bolj zmanjša odpadke. Moj dedek je bil … Pri tem smo zelo vztrajni, zato bi morali čim bolj zmanjšati odpadke. Vsak odpadek se nato zbere. Pri usnjenih odpadkih zberemo usnje in ga nato sortiramo, da se predela v prah, usnjen prah ali majhne delce usnja, ki jih nato uporabimo za naše oblazinjenje. Torej … notranjost. Bombay, notranjost je iz usnjenega oblazinjenja, usnja. Uporabljamo ga ponovno … Ker želimo imeti izdelek, ki je v vsakem materialu podoben, ker se potem izognete različnim vrstam kakovostnih vidikov, ki bi jih na primer lahko imel usnjen pašček. Ker če imate usnje v notranjosti, usnje zunaj, potem, če greste v vodo in ga pustite, da se posuši, potem nikoli ne bo zadišalo. Zadišalo bo, ko bodo bakterije … Ker je usnje s tremi deli zračno. Če ga imate na zapestju, zbirate znoj, zbirate umazanijo. Vse je zunaj v naravi in se bori z vsemi dejavniki. Našim strankam vedno svetujemo, naj včasih operejo trak ali drugo stran. Pri nubuku ali semišu tega seveda ne priporočamo. Tudi tam lahko imate vlažno krpo in jo uporabite na notranji strani. To je torej en vidik trajnosti, ki smo ga dosegli. Imamo še druge. Imamo sončno energijo. Na strehi imamo sončne celice. Torej je to nekaj, kar počnemo na vsakem mogočem koraku.

DAVID: Najpomembneje pa je – že integrirano v podjetje.

NIKOLAUS HIRSCH: Ja, točno tako. Najpomembnejše je, da pri vsem razmišljamo v generacijah. Razmišljamo v generacijah tako, da želimo biti zanesljiv delodajalec tudi čez 30, 40 let. In moramo početi stvari, ki jih želimo početi. Potrebujemo trajnosten energetski sistem. Potrebujemo trajnosten vodni sistem. Razmišljati moramo o tem, kako ustvarjamo odpadke, katere materiale pridobivamo in kako jih pridobivamo. Torej ves ta vidik gre proizvajalcu v oko, tudi ko ste imeli ogled. Torej razmišljamo o tem, da zmanjšujemo količino odpadkov in se ne odločamo za preveliko količino zalog. Kakorkoli že, transportni sistemi so trenutno tako dobri, da lahko prispemo z izdelki kjer koli na svetu v 48 do 72 urah. Torej nam ni treba imeti vsega preveč na zalogi.

DAVID: Če odpremo vaša interna poročila, vidimo, katere meritve trajnosti osebno obsedeno izboljšujete iz leta v leto?

NIKOLAUS HIRSCH: Torej, ena stvar, ki jo gledamo, je zagotovo upravljanje CO₂. Prej smo veliko potovali, zdaj pa imamo s koncem pandemije nov sistem dela. Nismo nenehno v Švici, zato moramo kdaj potovati, vendar lahko veliko stvari uredimo brez potovanja. Mislim, da je eden najpomembnejših vidikov ravnanje z odpadki, in to je nekaj, o čemer razmišljamo, ter trajnost in sledljivost materialov v dobavni verigi. Zdaj se nagibamo k ustvarjanju lastnih izdelkov, lastnih materialov, ker je toliko materialov, ki zahtevajo ogromno minimalno količino naročanja, na primer 50 kvadratnih metrov. Za nas se ne zdi smiselno, da bi tako majhen izdelek dajali na zalogo. Zato poskušamo najti dobavitelje z nizkimi minimalnimi naročili in to je nekaj, kar deluje precej dobro.

DAVID: Nagovarjate novo generacijo, ki pogosto začne s pametno uro in ne z mehansko ikono. Kako na primer naredite relevantnost za nekoga, ki kupuje svojo prvo uro?

NIKOLAUS HIRSCH: Torej, kar počnemo, je, da smo uvedli oziroma ustvarili adapterje za specifične majhne ure Apple in Samsung, ker so najbolj priljubljene. In pokažemo, da se naši paščki lahko uporabljajo tudi na teh vrstah ur. Mislim, da je moj YouTube kanal in moji družbeni kanali, kjer govorim o urah in kjer govorim o tem, kako lahko preprosto zamenjate paščke ure, ena od vstopnih točk za novo generacijo. Nova generacija je odraščala z družbenimi mediji. Torej, če niste prisotni na družbenih medijih, nimate možnosti, da bi jih dosegli. Zato bom moral posneti še več videoposnetkov.

DAVID: Mlajše stranke se hitro zabavajo … Mlajši potrošniki hitro eksperimentirajo in prav tako hitro gredo naprej. Kako oblikujete izdelke in izkušnjo blagovne znamke, ki jih spodbuja, da se vračajo?

NIKOLAUS HIRSCH: Mislim, da pri naših izdelkih za kupce, ki prvič kupujejo, ponujamo odzivno storitev. Torej se aktivno pogovarjamo z ljudmi, ki imajo zahteve ali vprašanja za nas. In potem se vse skupaj vrti okoli izdelka. Ne ukvarjamo se veliko s trženjem ali ne porabimo veliko denarja za trženje, vendar veliko denarja namenimo našim izdelkom in kakovosti. In mislim, da se bodo ljudje, ko je izdelek dober ali izjemno dober, vračali. Iz leta v leto vidimo, da ljudje kupujejo vedno več naših izdelkov in se vračajo k nam, tudi v prodajalno znotraj tovarne.

DAVID: Če bi morali 20-letniku razložiti, zakaj se splača investirati v visokokakovosten pašček namesto v poceni s spletnih mest, kaj bi mu rekli?

NIKOLAUS HIRSCH: Rekel bi mu, da če ne želi imeti zdravstvene nevarnosti na zapestju, potem je bolje, da investira nekaj evrov več v kakovosten pašček. Ker ne veš, kaj drugi konkurenti vlagajo v te paščke. Ne veš ničesar o uporabljenem materialu. In to je zelo pomembno, ker v usnjarski industriji sodelujejo tudi kemikalije. Postopek izdelave usnja je precej specifičen in če podjetje tega ne počne, je lahko zelo površno. Potem lahko pride do zdravstvene nevarnosti, lahko dobite izpuščaj ali še kaj hujšega.

DAVID: Kakršne koli alergije.

NIKOLAUS HIRSCH: Točno tako. In testiramo vsako vrsto materiala, ki ga uporabljamo. Vsak je preizkušen glede kakovosti, varnosti in kemičnih lastnosti. In če imamo material, ki ni varen za uporabo, ga ne bomo nikoli več uporabili.

DAVID: Vaš stil se zdi zelo skrbno premišljen, od ur in paščkov do oblačil in dodatkov. Kako bi opisali svojo osebno estetiko v treh urah in treh paščkih?

NIKOLAUS HIRSCH: V redu, to je zelo, zelo dobro vprašanje. In všeč mi je, da ste mi postavili to vprašanje, ker bi svoj osebni kodeks oblačenja opisal kot poslovno in udobno. Zato vedno poskušam združiti ta dva dela. Obožujem suknjiče, še posebej dvoredne suknjiče. In ponavadi jih nosim z majico, ker mi niso všeč srajce.

DAVID: Preveč formalno?

NIKOLAUS HIRSCH: Ja, preveč formalno je. In imam raje hlače, ki so bolj udobne, ali superge v primerjavi z elegantnimi čevlji. To mi je ljubše. Kar se tiče paščkov in ur. Rekel bi, da mi je všeč estetika Cartierja. Obožujem to elegantno estetiko. In obožujem ure, ki so bolj elegantne. In jih nato kombiniram z bolj ležernim paščkom. Torej me boste videli pogosteje nositi ta pašček v različnih barvah. Odgovoril bom na vaše vprašanje. Imam tri ure. V redu. Imam Cartierjev Tank, lahko moderno. Ne moti me kvarčni mehanizem. Potem imam Patek Philippe Calatravo, Calatravo iz rumenega zlata. Imam eno, ker mislim, da je to odlična blagovna znamka in odlična ura, ki ima veliko zgodovine in tradicije. In te elegantne ure kombiniram z bolj ležernimi paščki. Torej, kot je Bologna v taupe barvi. Ali pa jo kombiniram z aligatorjevim paščkom, ki ima svetlo barvo. Torej kraljevsko modro ali oranžno. Trenutno imam svojo Calatravo na oranžnem paščku, ki je zelo funky, ampak mi je všeč. Res je vrhunska. Potem imam bolj športno uro z belim gumijastim paščkom. Imam Rolex Submariner in ga kombiniram z belim gumijastim paščkom.

DAVID: Dobra izbira. Fotografija igra veliko vlogo tudi pri tem, kako komunicirate blagovno znamko. Kaj vas je fotografiranje z Leico naučilo o drugačnem pogledu na ure in paščke?

NIKOLAUS HIRSCH: Tukaj greste zelo globoko. Torej strast do fotografije se je razvila iz potrebe, ker v našem podjetju nismo imeli fotografa in smo te stvari vedno postavljali zunaj, zdaj pa imamo svojega fotografa. V preteklosti sem fotografiral za družbene medije za naše kanale in se s tem naučil fotografije in v tem sem užival. Na neki točki sem se povezal z Leico in imel priložnost sodelovati z njimi in njihovim svetom. In ko vstopiš vanj, je to drugačen svet. Ni tako tehničen, ni tako odvisen od različnih vrst funkcij, različnih vrst gumbov. Je bolj minimalistično vse skupaj. In to poskušam vpeljati v podjetje. Osredotočam se na tisto, kar je resnično pomembno, namesto da bi izdeloval pet, šest različic česar koli.

DAVID: Ja. Manj je več.

NIKOLAUS HIRSCH: Manj je več. Ker na koncu ne potrebujemo vseh teh številnih izdelkov, potrebujemo le nekaj resnično dobrih.

DAVID: Ko ste za kamero, kaj poskušate ujeti v uro? Na posnetkih zapestja? Izdelek, čustva, življenjski slog ali kaj drugega?

NIKOLAUS HIRSCH: Tukaj greste zelo globoko z vprašanji.

DAVID: Posnetke zapestja sem veliko raziskoval. Pregledoval vaše objave med pripravami na intervju.

NIKOLAUS HIRSCH: Vidim, zelo dobro ste se pripravili. Zato ste eden najboljših na svojem področju. Posnetki zapestij so zelo namerni. Včasih je čisto naključno, da imam isto barvo s puloverjem, paščkom in uro. Včasih je to čisto po naključju, po drugi strani pa morda tudi ne. Mislim, da želim kurirati uro, kako izgleda na zapestju z različnimi vrstami oblačil in različnih stilov. Na primer, če imate bolj športno uro, bi uporabil različne vrste paščkov, ki so bolj elegantni, da bi pokazal, da ima ura tudi različne vrste številčnic, da je prilagodljiva. In to poskušam narediti s posnetki zapestij, ker vsi gledajo svojo uro s te točke, tega kota, in videli boste del paščka, nekje boste videli del paščka, nato pa boste videli številčnico in videli boste, ali imate na primer majico z dolgimi rokavi ali jakno ali pulover, in videli boste ta del in združili boste vse te vidike. In to je v mojih mislih, ko ustvarjam. Je precej globoko. Včasih ni res namerno. Včasih mi je preprosto všeč, kako izgleda. Včasih je to samo ura, ker mi je všeč, večinoma pa je nekoliko bolj kurirano.

DAVID: Vaše življenje združuje podjetništvo, oblikovanje, fotografijo in globoko ljubezen do ur. Kateri rituali vas zunaj pisarne navdihujejo in ohranjajo ustvarjalno ostrino?

NIKOLAUS HIRSCH: Poskušam se veliko ukvarjati z zbiratelji ur oziroma s to sceno. Navdihujem se pri ljudeh, ki so, recimo, strokovnjaki na svojem področju, ki se ukvarjajo z modo, ker mislim, da je to vidik, o katerem se moram še naučiti, in želim se naučiti, kako se bolje oblačiti in kako kurirati svoj stil nekoliko bolje.

DAVID: Skupaj z urarskimi paščki.

NIKOLAUS HIRSCH: Ja, seveda. In potem rad kuham, rad imam dobro hrano. In zato rad doživljam dobro hrano. In to mi spet daje navdih za, ne vem, podvige, ki jih bom končno nadaljeval.

DAVID: Predstavljajte si znamko Hirsch čez 50 let. Kaj upate, da bo naslednja generacija družine Hirsch podedovala od vas? In kaj upate, da bodo popolnoma na novo izumili?

NIKOLAUS HIRSCH: Upam, da se naučijo in ohranijo ta občutek za obrtništvo in tradicijo, v kateri smo močno zakoreninjeni. Čeprav se bo čez 50 let veliko stvari lahko avtomatiziralo. Mislim pa, da je ta občutek, da nekdo nekaj ustvarja ročno, zelo čaroben in rad bi videl, da se ohrani pri prihodnjih generacijah. Po drugi strani pa lahko generacije spremenijo vse, kar si želijo. Ampak ohranijo naj le enega ali dva izdelka, ki sta iz naše zgodovine.