TRAJNOSTNO POVEZATI NAŠ DIGITALNI SVET

Sodobni hitri svet nas vsakodnevno kliče k še hitrejši povezljivosti na vseh področjih našega življenja. Poleti, ko največ potujemo, si želimo imeti ob sebi čim manj opreme, le tisto zvesto kartico, ki nas povezuje praktično z vsem. Pri Visi so ob tem mislili na vse in razvijajo svoje prednosti tudi v smeri, h kateri stremimo tudi v našem uredništvu – k trajnostni naravnanosti in k manjšemu ogljičnemu odtisu, vse to pa lepo dopolnjujejo tudi s sodelovanjem z okoljevarstveno pobudo One Tree Planted in pogozdovanjem. O hitrem prilagajanju najnovejših trendov smo spregovorili z go. Alenko Mejač Krassnig, direktorico korporacije Visa za Slovenijo

  

DAVID: Kateri so najpogostejši načini brezgotovinskega plačevanja, ki se jih poslužujemo Slovenci? Smo Slovenci nasploh pri uporabi brezstičnih kreditnih in debetnih kartic napredni, tudi med starejšo populacijo? Ali tehnologiji zaupamo ali smo še vedno zadržani?

Alenka Mejač Krassnig: Globalne trende na področju plačil določajo želje potrošnikov, tehnologija in predpisi. V posameznih regijah se poudarek na vsakem od teh stebrov lahko razlikuje, a uporabnikom plačil po vsem svetu je skupno, da želijo vse hitrejših, integriranih in varnejših digitalnih plačil. Pandemija je privedla do trajne spremembe v vedenju potrošnikov in pospešila prehod na digitalna plačila. Pri Visi z zanimanjem pogledujemo proti vsaki novi tehnologiji, ki ima potencial za napredek pri digitalnih plačilih. Tako na primer interno in skupaj s partnerji raziskujemo, kako bi bilo mogoče veriženje blokov uporabiti za primere uporabe pri plačilih. V Sloveniji smo že pred pandemijo široko sprejeli plačevanje z brezstičnimi karticami. Med pandemijo smo opazili povečanje spletnega nakupovanja, pa tudi spremembe v vedenju kupcev pri nakupih v trgovinah. Med pandemijo so brezstično plačevanje sprejeli tudi tisti, ki ga pred tem niso uporabljali ali so ga uporabljali redkeje. Ta rast se nadaljuje. Ker svet postaja vse bolj digitalen, potrošniki pričakujejo, da bodo tudi plačila šla v korak s tem. Potrošniki želijo, da je plačevanje hitro in priročno, hkrati pa želijo imeti zagotovilo, da so njihovi podatki zaščiteni. Ta pričakovanja spreminjajo način, kako ljudje vsak dan po vsem svetu kupujejo blago in storitve. Prepričani smo, da potrošniki pričakujejo izboljšave tudi na področju urbane mobilnosti. V družbi Visa nenehno uvajamo inovacije in verjamemo, da lahko tehnologija – zlasti povezane naprave – spremeni ne le način nakupovanja, temveč tudi način potovanja – v mestih in njihovih prometnih sistemih.

DAVID: Ali pričakujete, da bi lahko v Sloveniji v kratkem, na primer turist, plačeval povsem brezgotovinsko? Marsikje plačila s kartico namreč še niso mogoča?

Alenka Mejač Krassnig: Podatki iz nedavne mednarodne raziskave “Odnos do načinov plačevanja”, ki jo je za Viso izvedla družba EVO, kažejo, da v Sloveniji obstajajo situacije, ko plačevanje s kartico ni mogoče. Ta težava je podobna kot v drugih državah, ki so sodelovale v raziskavi, vendar se v drugih državah pojavlja nekoliko redkeje – skoraj polovica Slovencev je enkrat na mesec pripravljena plačati s kartico, pa te možnosti nima. Najpogostejši razlog je preprosto ta, da na prodajnem mestu ni terminala. Zgodi se tudi, da je terminal nedelujoč. Vizija Vise je povezati svet z varnim in inovativnim omrežjem. Na poti do te prihodnosti pa moramo odpraviti ovire, ki nas danes še obkrožajo. Najprej moramo izboljšati uporabniško izkušnjo pri plačevanju. Drugič, pri Visi verjamemo, da bi morali imeti potrošniki možnost izbire načina plačevanja – z gotovino ali digitalnimi sredstvi.  In to bi moralo veljati na vseh področjih – ne le za nakupe v trgovinah, temveč tudi za plačevanje prevozov, uporabo javnega potniškega prometa, plačevanje davkov, lokalnih dajatev, mesečnih življenjskih stroškov…., torej na vseh področjih življenja. Nenazadnje mora sama uporabniška izkušnja vključevati čim manj korakov, kar pomeni preprosto, priročno, tekoče in hkrati ustrezno zavarovano, kar zagotavlja Visa.

DAVID: Kako blizu je po vaše možnost plačila z brezstičnimi karticami na javnem prevozu, pri izposoji koles, skirojev? V večjih mestih je to kar pogosta praksa…

Alenka Mejač Krassnig: Slovenija se ne razlikuje tako zelo od preostalega sveta. V Visi verjamemo, da je promet področje, ki se bo še naprej razvijalo. To dokazujejo vse večja priljubljenost sistema souporabe avtomobilov in novi izdelki na tem področju, pa tudi različne oblike mikromobilnosti, kot je izposoja koles. Slovenija ima na področju prometa veliko priložnosti za razvoj. Kar bi lahko pozitivno vplivalo tako na obremenjenost cestnega prometa kot tudi na okolje. Raziskava, ki jo je naročila Visa, je pokazala, da anketiranci v povprečju menijo, da bi se uporaba storitev povečala za 27%, če bi bilo lažje plačati javni prevoz . Enostavno plačevanje je za potrošnike izredno pomembno. To ne velja le za javni prevoz v velikih mestnih območjih, temveč tudi za storitve mikromobilnosti, polnjenje električnih avtomobilov ali druge storitve pametnih mest.

DAVID: Katere so glavne prednosti brezgotovinskega poslovanja v tujini, poleg morda povečane varnosti?

Alenka Mejač Krassnig: Uporabniška izkušnja in povezljivost sta ključnega pomena ne le na potovanjih v tujini, temveč tudi na potovanjih doma. Naša vizija je jasna – vse bo povezano. To se ne bo zgodilo čez noč, vendar zagotovo kmalu.  In v to resnično verjamemo. Vse, kar potrebujemo, je, da izkoristimo to povezljivost in poskrbimo, da bodo naša življenja postala bolj preprosta. Glede na Visino raziskavo o potovalnih in plačilnih namerah med Slovenci so hitrost, priročnost in odsotnost potrebe po lokalni valuti glavne tri prednosti plačevanja s kartico ali pametnim telefonom/ pametno uro na potovanjih v tujini. Visa si že 15 let prizadeva poenostaviti postopek nakupa vozovnic na vseh področjih urbane mobilnosti, od tradicionalne cestne in železniške javne infrastrukture do zasebnih pobud, kot je skupna uporaba koles in skirojev. Vse bolj se spodbuja brezstični tranzit/potovanje (kot na Malti), saj poleg udobja prinaša tudi varnost za osebje prevoznikov ter potnike in uporabnike. Drugi primer: V poljskem mestu Wroclaw je 40% uporabnikov javnega prevoza v samo treh tednih prešlo na plačevanje javnega prevoza s plačilno kartico ali pametno napravo. Če torej to deluje drugje, ni razloga, da ne bi delovalo tudi v Sloveniji.

DAVID: Če se premaknemo 20 let v prihodnost, kako bo po vaše izgledal izlet v mesto? Bomo gotovino, kartico za avtobus in podobne stvari sploh še potrebovali?

Alenka Mejač Krassnig: Predstavljajte si, da greste nakosilo s prijatelji:

• Živite izven mesta. Preden se odpravite v mesto, preverite najustreznejšo pot do centra, kjer je dostop z avtomobilom omejen. Kako najhitreje priti v mesto, se posvetujete z aplikacijo.
  • Aplikacija vam predlaga, da se odpravite z avtomobilom do obrobja mesta in nato vzamete avtobus, za zadnji del potovanja po centru pa vzamete kolo ali električni skiro – Aplikacija najprej predlaga kolo, saj že ve, kakšne so vaše navade.
  • Med potjo vam vaš avtomobil pokaže (oz. vas samodejno pelje po) najhitrejšo pot, saj ima na voljo podatke o dinamičnem semaforju in zastojih.
  • Ko prispete, avto zazna, da ste na območju plačljive parkirnine, in vam predlaga, kje parkirati?.
  • Vi parkirate, nato pa se do centra odpeljete z avtobusom. Tam za zadnji kilometer poti presedlate na kolo.
  • Med kolesarjenjem prejmete obvestilo, da je na poti k prijateljem kavarna, ki vam je všeč, zato se odločite, da do tja prekolesarite in nato opravite peš preostanek poti, medtem ko pijete kavo.
  • Pojeste kosilo s prijatelji, na poti nazaj pa se odločite, da se boste do avtobusne postaje peljali z električnim skirojem. Ko prispete na avtobusno postajo, vstopite na avtobus, ki vas odpelje do parkirišča.
  • Ko se vrnete do avta in ga zaženete,  takoj zazna, da ste parkiranje zaključili, in vas obvesti, da je bilo plačilo za čas, ko ste bili parkirani, izvedeno.
  • Na poti domov ugotovite, da je v vašem avtomobilu ostalo le malo električne energije, zato se ustavite v lokalni trgovini za nakupe, medtem pa napolnite avtomobil.
  • Ker ste polnili avto na polnilnici, ki je v lasti trgovine, v kateri ste opravili nakup izdelkov, vam zaradi programa zvestobe trgovina omogoči brezplačno polnjenje.

Vaša plačilna kartica je bila avtomatsko bremenjena za vse opravljene vožnje v predhodnem dnevu – z avtobusom (dvakrat), kolesom in električnim skirojem, kar vidite v svoji elektronski denarnici, mobilni in elektronski banki. Enostavno. Priročno. Varno.

DAVID: So kartična plačila v svoji osnovi bolj trajnostna kot uporaba gotovine, in če ja, kako in zakaj? Kakšne so trajnostne smernice za VISO, kakšni so dolgoročni cilji?

Alenka Mejač Krassnig: V družbi Visa se zavedamo nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam in smo zavezani novemu obdobju trajnostne in vključujoče gospodarske rasti. Kot gonilo svetovnega trgovanja imamo priložnost sodelovati s strankami in partnerji po vsem svetu ter pomagati pri vključevanju trajnosti v plačilni ekosistem ter podpirati odločitve imetnikov kartic in podjetij pri prehodu. Novembra 2021 je Visa predstavila paket Visa Eco Benefits, ki je najnovejši mejnik v našem vodilnem položaju na področju trajnosti. Paket Visa Eco Benefits izdajateljem Visa kartic omogoča, da obstoječim kreditnim/debetnim produktom za imetnike kartic Visa dodajo ugodnosti, usmerjene v trajnostni razvoj, s čimer imetnikom kartic omogočijo razumevanje vpliva njihove porabe na okolje ter spodbujajo trajnostno potrošnjo in vedenje. Razpoložljive funkcije vključujejo:

• kalkulator ogljičnega odtisa: vpogled, ki ga ponuja ecolytiq za imetnike kartic v ocenjeni ogljični odtis njihove porabe, vključno z novo temperaturno oceno, ki imetnikom kartic pomaga razumeti podnebni vpliv njihovega osebnega vedenja pri porabi in kako njihove potrošniške odločitve prispevajo k doseganju cilja iz Pariškega sporazuma o ohranitvi zvišanja povprečne globalne temperature pri 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo
• ogljične kompenzacije: možnost, da imetniki kartic kompenzirajo svoje vplive na emisije toplogrednih plinov
• prilagojeno izobraževanje strank o tem, kako spodbujati bolj trajnostno potrošnjo
• trajnostno gradivo za kartice, vključno s sodelovanjem s skupino CPI Card Group in digitalnimi potrdili.
• Donacije okoljskim organizacijam ob uporabi kartic Visa, vključno z One Tree Planted, globalno neprofitno organizacijo za pogozdovanje
• razširjene nagrade imetnikom kartic za trajnostno vedenje.

Naša zaveza se začne z nenehnimi prizadevanji za zmanjšanje okoljskega vpliva naših operacij in dejavnosti “znotraj Visa” – odtisa naših pisarn, podatkovnih centrov, poslovnih potovanj, potovanj zaposlenih na delo, nabave in drugih področij. Upoštevanje teh področij in njihove medsebojne povezanosti omogoča, da Visa razvija trajnostne pobude za različne vidike našega poslovanja. Zavedamo se, da je za reševanje podnebne krize nujno treba ukrepati, in zavezani smo, da bomo pomagali obnoviti našo Zemljo danes za jutri.