ROBERT TATEOSSIAN, GOSPOD MOŠKEGA NAKITA

S prijateljem Giorgiom velikokrat klepetava o zanimivih ljudeh, ki so sami ustvarili ali imeli izjemno idejo za projekt, ki je inovativen, če že ne kar vrhunski. In med zadnjim tovrstnim klepetom sva prišla do moje planirane poti v London, kjer ne smem, me je Giorgio opozoril, izpustiti vsaj kave in klepeta s prijetnim Robertom Tateossianom. Hm, zakaj pa ne, če se bom že sprehodil po znameniti Savile Row, ko bom obiskal nekaj starih znancev in velikih imen modne, parfumske industrije, je povsem na mestu, da opravim klic in skušam osebno spoznati tega velikana prečudovitih manšetnih gumbov in moških, pa tudi ženskih zapestnic. In dejansko se je zgodilo, da je imel Robert čas prav tisti dan, ko sem planiral obisk znamenite ulice velikih britanskih mojstrov, krojačev, ki vas oblečejo povsem po meri, ali pa tistih, ki so svoje kroje prinesli v Združeno kraljestvo, jasno, za poslovneže, bankirje, politike in umetnike. In recimo bankirski poslovnež je bil prav tako tudi Robert, ki je novo idejo in menjavo izjemno stoičnega posla za bolj kreativnega dobil med svojim potovanjem v tujini. Po uspešni prvi prodaji v njemu ljubem Harrodsu, danes Robertove izdelke najdemo v številnih državah po vsem svetu. Sodeluje s številnimi osebnostmi in znamkami, med drugim tudi v dobrodelnem projektu skupaj z Eltonom Johnom. Manšetni gumbi so tako zelo unikatni, da si le predstavljam, kako težko se je odločiti za nakup le enih, medtem ko me je med številnimi prečudovitimi zapestnicami za različne priložnosti povsem osvojila tista s črnimi diamanti. Starodavni amuleti so moškim dodali moč, jih označili kam, pripadajo in tudi danes se moški nakit čudovito poda k lepo krojeni obleki ali pa le dopolni vsakodnevni videz, medtem ko tečete v naravi ali preprosto stopate skozi mesto. 

DAVID: Leta 1990 ste se odločili zapustiti svet financ – delali ste kot investicijski bankir v New Yorku in Londonu – in se posvetili oblikovanju nakita. Ne moremo si kaj, da se ne bi vprašali … zakaj?

Robert Tateossian: Bil sem izučen za bankirja, vendar sem se po sedmih letih dela v investicijskem bančništvu odločil, da potrebujem spremembo. Moje želje so bile, da postanem podjetnik, nekako sam svoj šef, hkrati pa sem se želel udejstvovati v svetu mode in potovati po svetu. Na področju moškega nakita sem prepoznal priložnost z manšetnimi gumbi, saj so bili dizajni takrat zelo konservativni, ni bilo ustvarjalnosti, obstajala pa je priložnost pokazati nekaj drugačnega, bolj modernega. Poleg tega sem bil v letih, ko sem lahko tvegal in bi se poskusil preusmeriti v nekaj drugega in če ne uspe, bi se vseeno vrnil v mesto, še posebej, ker nisem imel odgovornosti za družino.

DAVID: Prebrali smo, da prvi prodani manšetni gumbi sploh niso bili vaši, ampak ste jih kupili na Tajskem, je to res?

Robert Tateossian: Absolutno, prva skupina manšetnih gumbov je bila sestavljena iz kosov, ki sem jih izbral iz kolekcije izdelane s strani delavnice srebra v Chiangmaiju na severu Tajske. To je bil izbor manšetnih gumbov z motivi živali – super kul je bil. Kupil sem jih, našel lepe škatle, ki sem jih označil in komplet ponudil Harrodsu. Bili so precej drugačni in ​​cenovno ugodni. Takoj so se razprodali!

DAVID: Ali je res, da ste dejansko ustvarili svoje prve lastne kose, ker vam je zmanjkalo manšetnih gumbov, ki ste jih prvotno prodali Harrodsu?

Robert Tateossian: Ja, res je. Povpraševanje je bilo veliko, zato sem moral nekaj storiti. Mislim, da sem ravnal pravilno.

DAVID: So vaše poslovne izkušnje pomagale zgraditi, kar lahko zdaj imenujemo, modni/nakitni imperij? So imele vaše prejšnje poslovne avanture kakšne negativne posledice, morda pretirano previdnost, disciplino pri nečem itd.?

Robert Tateossian: Ni dvoma, da so mi poslovne izkušnje na področju financ prišle prav. In to se je zgodilo na dva načina. Prvič, ker sem bil navajen klicati banke in izvršne direktorje, da bi razpravljali o financiranju. Lahko bi dejal, da mi ni bilo težko poklicati različnih veleblagovnic in butikov po vsem svetu, da bi jim ponudil mojo linijo manšetnih gumbov … Bil sem usposobljen za telefoniranje, prodajo. Drugič, vsaka poslovna odločitev, ki sem jo sprejel, je morala biti ekonomsko smiselna. Posel sem zgradil na notranjem denarnem toku in poskušal ohraniti čustva zunaj enačbe. To je danes očitno veliko težje narediti.

DAVID: Odlično, torej ste ustvarili znamko, oblikovali prve kose … Kako ste prišli do prepoznavnosti, zbrali prva naročila? Dolga je bila pot do današnje slave in vseh mednarodnih trgov in trgovin, kjer vas danes najdemo?

Robert Tateossian: Že od nekdaj sem rad potoval, zato nisem imel težav potovati po svetu in trkati na vrata strank. Moj cilj je bil biti številka ena med znamkami moških manšetnih gumbov (danes je znamka Tateossian znamka moškega nakita in ne več le proizvajalec manšetnih gumbov) po vsem svetu. Identificiral sem najprestižnejše butike v ključnih mestih po vsem svetu in jih ciljal tako, da sem jih obiskal, poklical ali poslal faks … (takrat nismo imeli e-pošte). Udeležil sem se tudi številnih pomembnih sejmov po vsem svetu in med številnimi drugimi sodeloval na britanskih sejmih na Japonskem, v Koreji.

DAVID: Vse se je začelo z vašim zdaj že ikoničnim manšetnim gumbom, ki so ga pozneje spremljali številni drugi izdelki. So manšetni gumbi še vedno vaš »paradni konj«?

Robert Tateossian: Manšetni gumb, ki nas je postavil na zemljevid, je bil nedvomno manšetni gumb v obliki ure. Dve miniaturni popolnoma delujoči uri, ki ju lahko nosite kot manšetni gumb. Od takrat smo ustvarili zbirko manšetnih gumbov, ki se vrti okoli te teme, zobniki, tourbilloni, skeletonizirana gibanja … Moški imajo radi vse, kar je mehansko. Seveda smo se skozi leta morali osredotočiti na določene aspekte in se razvijati s časom. Ko so moški postali bolj ležerni, se oddaljili od nošenja oblek in so se počutili bolj udobno pri nošenju dodatkov, smo razvili našo linijo nakita. Seveda so linije sprva vključevale le zapestnice, v zadnjem letu pa smo priča tudi velikemu povpraševanju po verižicah (z večplastnim videzom) in prstanih. Hkrati smo razvili kapsulno kolekcijo za ženske.

DAVID: Prebrali smo, da radi potujete po svetu in raziskujete nove, revolucionarne materiale, ki jih lahko uporabite v svojih dizajnih. Kako je videti običajna službena pot z vami? In kateri material vas danes najbolj navdušuje?

Robert Tateossian: Moje življenje je sestavljeno iz peripatetičnega potovanja okoli sveta. To običajno pomeni spremljanje cikla sejmov, začenši v Firencah z januarskim Pitti Uomom, ki mu sledijo sejmi v velikem jabolku, Chicagu, Las Vegasu, Cannesu. Kot zanimivost, rad iščem nenavadne kamne v Tucsonu v Arizoni, čeprav ga v zadnjih dveh letih žal nisem mogel obiskati zaradi covida. Ko se udeležujem sejmov, želim vedno odkriti nov material, ne glede na to, ali ga je ustvaril človek ali pa je ta čudež narave. Ti kosi vedno na koncu tvorijo našo omejeno kolekcijo nakita.

DAVID: Mešate nekatere zelo eksotične materiale, kot so kosti dinozavrov, meteoriti itd., z bolj običajnimi dragulji, dragimi kamni, kot so diamanti. Kje najdete navdih za tako drzne kombinacije? Kako pridobivate tako težko dostopne materiale?

Robert Tateossian: Pridobivanje takšnih materialov je vedno izziv, ki v zadnjem času postaja vse večji. Sodelujemo z lapidarji po vsem svetu, ki vedo, kaj iščemo – od kamnosekov v Jaipurju v Indiji do drugih v Nevadi. Te delavnice vedo, da vedno radi preizkusimo nove materiale, nove reze in nam jih ponudijo v pregled. Vendar pa človek ob sprehodu po neskončnih hodnikih sejmov pogosto presenečen naleti na čudeže narave … pa naj gre za kepo zlata iz Avstralije ali meteorit iz maroške puščave.

DAVID: Zelo so nam všeč vaši manšetni gumbi Vintage Movement. Bi sprejeli izziv ustvarjanja/oblikovanja ure, v sodelovanju ali sami?

Robert Tateossian: Naše vintage mehanizme nabavljamo pri trgovcu s sedežem v Ukrajini. Zaradi tragedije, ki je prizadela to državo, je nakupovanje oziroma pridobivanje zdaj postalo velik izziv. K sreči so naši poslovni partnerji na varnem, čeprav se je moralo podjetje preseliti iz Ukrajine, zaradi česar bomo še videli, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ne oblikujemo skeletoniziranih mehanizmov, saj so ti pridobljeni iz starinskih ur. Vse ure in manšetne gumbe v obliki ure oblikujemo sami in večinoma uporabljamo japonske mehanizme Miyota. Vedno je veselje oblikovati ohišje, številčnice, potisnike … v tem je vsa zabava.

DAVID: Ali verjamete, da lahko nakit ali recimo manšetni gumbi popravijo ali uničijo videz, stajling – kot rečejo v tujini, »make or brake«?

Robert Tateossian: Nobenega dvoma ni, da manšetni gumbi dajejo zaključek, uglajen pridih vsakemu videzu. To kaže, da je nekdo razmišljal o svoji obleki … nič ni naključno.

DAVID: Najprej ste bili prisotni v Harrodsu, zdaj pa vas najdemo v več kot 70 trgovinah po vsem svetu. Ali obstaja posebna trgovina, del katere ste si vedno želeli biti?

Robert Tateossian: Na srečo smo zdaj prisotni v večini najpomembnejših prodajaln na svetu. Seveda si včasih kdo zaželi nakupa, kjer to še ni mogoče, vendar sem trenutno zelo zadovoljen z distribucijsko mrežo, ki nam jo je uspelo vzpostaviti samim.

DAVID: Kako pomembna je danes za vas na splošno fizična trgovina?

Robert Tateossian: Imeti fizično trgovino je kljub vsej rasti spletne prodaje zelo pomembno. Ne gre le za prodajo, temveč za pridobivanje strank in izkušenj. Imamo veliko mednarodnih kupcev, ki ob vsakem prihodu v London obiščejo našo londonsko trgovino kot »must«. Lokalne stranke redno prihajajo in preživijo čas (včasih ure) v klepetu z mojim osebjem in delijo svojo življenjsko zgodbo, izkušnje. Tako zaposleni resnično razumejo naše stranke, njihov okus, vedo praktično vse o svoji družini – naši kupci to so. Prodaja je na drugem mestu … na prvem mestu je, da se stranka počuti udobno. Nikoli ni težko prodati. Pravzaprav velikokrat stranke pridejo v trgovino, da oddajo darila mojemu prodajnemu osebju in se jim zahvalijo, ker so jih poslušali in jim pomagali … to me še posebej veseli!

DAVID: Kakšen je vaš pogled na trajnost v luksuzu, ali lahko blagovna znamka ostane luksuzna in ekskluzivna, vendar deluje z nizkim ogljičnim odtisom, reciklira itd.?

Robert Tateossian: Vsi moramo prispevati svoj delež k trajnosti, da pomagamo našemu planetu. Globalno segrevanje in visoke temperature, ki smo jih doživljali v zadnjem času, so opomin, kako krhek je naš planet. Naša oblikovalska in proizvodna ekipa je nedavno predelala naše nakupovalne vrečke, tako da jih je mogoče 100-odstotno reciklirati, vso našo embalažo pa predelamo tako, da je trajnostna. Od naših dobaviteljev zahtevamo, da uporabljajo reciklirano srebro, zlato in kovine, kjer koli je to mogoče. Seveda naše kamne in materiale pridobivamo etično in odgovorno. Prav tako spodbujamo vse zaposlene, da se na delovnem mestu zavedajo okolja in problematike odvečnih odpadkov.

DAVID: Lahko malo govorimo tudi o posebnih sodelovanjih z Zaha Hadid Design in Pill Project for Elton John Aids Foundation? Kako zanimiva so za vas ta sodelovanja? Lahko izdate kakšno skrivnost tudi o nekaterih drugih novostih?

Robert Tateossian: Na obe sodelovanji sem zelo ponosen. Tisto z Eltonom Johnom je bilo rojeno ob praznovanju četrt stoletja našega obstoja. Zasnovali smo zbirko »Pill Project«, pri kateri smo 30 odstotkov prihodkov od prodaje donirali fundaciji Eltona Johna za boj proti aidsu. Za našo 30-letnico sem želel oblikovati zbirko z eno od arhitektk, ki sem jo najbolj spoštoval – Zaho Hadid. Na žalost je tragično umrla po najinem prvem klepetu, vendar je njen studio pomagal pri uresničenju moje in Zahine želje, saj si je Zaha vedno želela sodelovati pri ustvarjanju zbirke moškega nakita. Tako se je po zelo tesnem sodelovanju z ekipo Zaha rodila kapsulna zbirka nakita.

DAVID: Se spomnite, katere manšete so bile prve, ki ste jih dobili za darilo ali kupili sami?

Robert Tateossian: Seveda se jasno spomnim svojega prvega para! Takrat sem delal pri ameriškem oddelku za upravljanje naložb in premoženja Bank of America imenovanem Merrill Lynch, zato so bile popolno darilo, saj sem ves čas preživel v mestu. Izdelane so bile iz 18-karatnega zlata, sestavljali pa sta jih dve ovalni obliki, povezani z verižico z vgraviranimi začetnicami mojega imena.