POD VODO JE ČAS ŽIVLJENJE

Če bi vam rekel, da je mogoče zadržati dihanje pod vodo 7 minut brez dodatne opreme, sem prepričan, bi vas večina odgovorila, da to ni mogoče. Pa vendarle je. Energije poln francoski nenavadnež Guillaume Néry je namreč dvakratni svetovni prvak prav v tem izjemno drugačnem športu. No, številni si najbrž tako kot on želimo, da bi naš čas preživeli v oddaljeni obmorski hišici, kjer bi se lahko dnevno vsaj nekajkrat potapljali na vdih, a najbrž ob tem bolj odkrivali čudesa podvodnega sveta kot pa merili fizične sposobnosti in meje mogočega. V tem času nam je vsem skupaj to lahko pobeg od sivine realnosti. In zdi se, da tudi našega intervjuvanca zelo zanima svet vesolja, vesoljskih plovil in rad odkriva svet, ki je distinkcija našega vsakdana. Glede na visoko gledanost video glasbenega spota ameriške pevke Beyoncé in Naughty Boya ste morda Guillauma najprej zaznali prav v tem videu, ko teče in se sprehodi skozi morje in njegov podvodni svet. Številni filmi in podvodni posnetki, ki so nastali ob videu so zgled številnim mladim fotografom in športnikom. Sam vem, da je za vedno spremenil moj pogled na podvodni svet in svet, ki ga sam ne poznam tako dobro. Zanimanje zanj pa je še kako prisotno. Zato smo toliko bolj veseli, da smo skupaj z njim lahko odkrili novosti urarske hiše Panerai, s katero je predstavil tudi edicijo Submersible Chrono Guillaume Néry. In 15 izbranih kupcev limitirane serije si je z njim skupaj lahko ogledalo tudi podvodni svet Francoske Polinezije. Ko si boste ogledali njegov film One breath around the world sem prepričan, da si boste želeli tudi sami potopiti se v ta izjemen svet pod gladino morja, kjer čas še kako zelo lahko pomeni življenje. In tam boste našli svobodo gibanja, edinstveno svobodo na tem svetu v vseh smereh.

DAVID: Obstaja zgodba, da ste prosto potapljanje (ali svoj talent zanj) odkrili po naključju. Nam lahko poveste kaj več o tem? Kaj ste počeli pred tem? Kdo vas je navdihnil ali podprl pri tovrstni dejavnosti?

Ja, res je. S prostim potapljanjem sem začel, ko sem imel štirinajst let. Igral sem igro, izvajal izziv s prijatelji na avtobusu med šolo in domom in se zavedel, da imam pljučne kapacitete za to. Prej se nisem toliko posvečal aktivnostim v vodi, več sem kolesaril, hodil v hribe … aktivnosti na prostem, vendar ničesar povezanega z morjem in oceanom. Ko sem spoznal, da imam pljučne kapacitete, da lahko zadržim dih sem se odločil, da skočim v morje (Živel sem v Nici, na obali Sredozemskega morja) in uporabil to danost. Zaljubil sem se v prosto potapljanje in hitro spoznal, da je bil mojster tega športa v devetdesetih letih italijanski potapljač, ki je podiral vse rekorde, gospod Umberto Pelizzari. Ko sem gledal njegove predstave, rekorde, sem si rekel, to je to, kar želim početi v svojem življenju.

DAVID: Sedem minut pod vodo se mi zdi kot cela večnost, še posebej, ker sem tip moškega, ki se ne potaplja ravno dobro ali z lahkoto. Kako ste trenirali ali pripravili svoje telo na to raven? Kako so videti vaši treningi?

Treniram običajno vsakodnevno, kot vsak športnik. Trening je zelo raznolik, opravljam veliko različnih vaj za telo in um, da lahko grem čim globlje. Veliko je fizičnih priprav, plavanja, teka, turne smuke, da treniram na visoki nadmorski višini, tudi cross-fit treningi so prisotni. Vsako jutro prakticiram tudi jogo, ki mi pomaga pri gibčnosti. Konec koncev se seveda tudi potapljam, naj bo to v bazenu, v morju. To počnem zelo pogosto, vendar se pozimi več osredotočam na fizične vaje, ko se voda otopli, pa se podam v njene globine.

DAVID: Kako bi opisali poseben svet tam spodaj osebi, ki nikoli ni bila pod vodo, ki se sploh ni potapljala?

Hmmm … Podvodni svet je neke vrste paralelni svet, vendar za obisk tega sveta ni treba odpotovati na drug planet, le nositi morate masko in v vodi odpreti svoje oči. Gre za resnično čaroben svet, svet poln življenja, v katerem lahko doživite nov odnos s prostorom in časom. Zakaj prostorom? Ker lebdite, ker se lahko premikate v vse smeri, počutite se svobodne … Naprej, nazaj, levo, desno, resnično lahko raziskujete vse tri dimenzije, medtem ko se lahko na kopnem gibate samo po podlagi. Podvodni svet prinaša občutek lahkotnosti, svobode. Kar se tiče časa, je ta omejen, lahko se resnično osredotočite na trenutek, na sedanjost. Pod vodo je res težko razmišljati o vsakodnevnih stvareh, o preteklosti, skrbeh. Ko ste pod vodo, ste tu in zdaj.

DAVID: Se spomnite, kdaj ste prvič slišali za časomere Panerai in kako ste se zbližali z blagovno znamko?

Da, spomnim se, vendar ne čisto, kdaj točno sem prvič slišal za Panerai. Raziskoval sem dogodivščine Mikea Horna (južnoafriški pustolovec, velja za enega izmed najbolj drznih na svetu) in opazil sem, da je ambasador znamke Panerai. To je bilo moje prvo srečanje z znamko. Navdušen sem bil nad dejstvom, da ta znamka podpira njegove izzive in počutil sem se zbližanega s filozofijo raziskovanja človeških meja. V letu 2018 sem nato z znamko stopil v stik. Ko so pristopili do mene, se mi je zdelo povsem naravno, da ustvarimo to povezavo in začnemo sodelovati.

DAVID: Predvidevam, da je zelo pomemben del podvodnega sveta tudi vaša plavalna oprema, mislim, da ste z njo pod morjem praktično eno? Ali uporabljate kakšno posebno opremo?

Uporabljam … hm, niso ravno kopalke, mi temu rečemo potapljaška obleka (wetsuit). V podjetju Cressi imam že deset let partnerja, gre za italijansko znamko, tako kot je tudi znamka Panerai. Kar iščemo pri potapljaški obleki, sta toplota in fleksibilnost, saj morate pozabiti, da nosite obleko, postati morate eno z njo. Mora biti kot vaša druga koža.

DAVID: Ali bi lahko pri potapljanju okvara ure povzročala velike težave? Vrhunska ura je zagotovo vaša najboljša prijateljica pri potapljanju?

Ko se potapljate, je čas najpomembnejši. Čas je življenje. Imeti uro, na katero se lahko zanesete in se preko nje povežete s časom, jo uporabljate kot instrument, je nujno.

DAVID: Kako se je začela ideja za vaš film Ocean Gravity?

Prvič, ko sem obiskal otok Rangiroa, sem se potopil in opazil ta res velik tok. Takoj sem dobil idejo o tem, da bi posneli film, ki bi dajal občutek tega, da je sneman v vesolju. Večino časa me navdihuje »morska pokrajina«, ta pa mi pomaga pri ustvarjanju zgodb.

DAVID: Medtem ko sem se pripravljal na ta intervju, me je presenetil glasbeni video Naughty Boy in Beyoncé »Runnin«, v katerem ste glavni igralec, večino časa pod vodo. Neverjetna predstavitev vašega čudovitega dela! Ali radi tečete pod vodo?

Ja. Vendar ni bila večina posneta pod vodo, celoten video spot je bil posnet pod vodo. Podvodni svet je zame kot neke vrste igrišče. Pod vodo se rad igram, počnem raznolike stvari. Pod vodo sem človek, ne potapljač, človek pa rad teče, hodi, skače, pleza. Rad se poigravam s fantazijo, ki mi jo prinaša voda, postanem lahek, gibanje je drugačno. Vodo uporabljam kot način za nove načine človeškega gibanja.

DAVID: Je ura za vas le del opreme, instrument ali jo radi nosite in stilizirate tudi v prostem času? Morda celo še raje?

Veste, ko sem prvič obiskal tovarno, proizvodnjo Panerai, sem resnično raziskal svet časomerov, kaj se skriva za njimi, vse ljudi, vpete v proces izdelave. Odkril sem, kako vsak najmanjši košček ure izdela nekdo, ki je mojster ravno za ta specifičen del. To me je pripeljalo do ugotovitve, da ima vsak časomer svojo osebnost, vsak je unikaten. Ko nosite časomer, z njim vzpostavite posebno povezavo, in ja, ves čas nosim uro. To je edina stvar, ki je ob meni v vseh življenjskih situacijah. Ko se potapljam, imam na sebi opremo, ki jo nosim le med potapljanjem, časomer pa nosim ves čas. Ko grem iz vode, obleko slečem, ura pa ostane.

DAVID: Sedem minut bi lahko predstavljalo poseben indikator na uri – pokazal bi, kako dolgo lahko vi ostanete pod vodo. Ali ste Paneraiju za vašo omejeno izdajo SUBMERSIBLE CHRONO GUILLAUME NERY EDITION predlagali to posebno funkcijo? Katere posebne elemente lahko najdemo na vašem posebnem časomeru?

Na posebni ediciji SUBMERSIBLE smo skupaj delali na zasnovi in resnično sem želel dodati funkcijo kronografa, s katerim lahko natančno izmerim čas. Kot sem dejal, je čas življenje, zaradi česar ta kronograf uporabljam res pogosto. Funkcije in funkcionalnost samega časomera smo želeli ohraniti čim bolj enostavne. Pomembno je, da funkcije ostanejo univerzalne. Indikator sedmih minut je morda zabaven, vendar ni ravno uporaben za vsakogar. Obstaja tudi posebna izdaja s 15 kosi, katere kupci so lahko leta 2019 preživeli posebno izkušnjo z ambasadorjem. S seboj sem jih vzel v Francosko Polinezijo in jih povabil v vodo, resnično gre za enega najlepših krajev na svetu.

DAVID: Potapljanje ste spremenili v nekakšno umetnost. Kdaj ste dobili občutek, da v vašem priljubljenem športu obstaja umetniški potencial?

Že od začetka, ko sem bil še najstnik, sem spremljal podvige in predstave prej omenjenega gospoda Umberta Pelizzarija. Prva stvar, na katero sem pomislil, je bila, kako čudoviti in lepi so ti podvodni gibi. Dotaknila se me je milina teh gibov. Kasneje, ko se sami podate v globine, morate prav tako biti elegantni, sofisticirani in učinkoviti. Od vedno sem imel povezavo z umetniškim izvajanjem gibov v vodi, vendar sem samo povezavo med umetnostjo in potapljanjem našel, tako kot samo potapljanje, povsem po naključju. Resnično sem si želel posneti kratki film z naslovom Free fall, ki je kasneje postal tudi prvi, ki sem ga posnel leta 2010. Svetu sem želel pokazati, kaj vse je mogoče pod vodo, lahko skačete, hodite, letite. Na začetku je bila vse samo igra, vendar sem kmalu spoznal, da se je po ogledu filma čedalje več ljudi navdušilo nad prostim potapljanjem, želeli so preizkusiti ta šport in dejal sem si »wow«, lahko se dotaknemo ljudi, lahko jih spravimo v podvodni svet. To pa je seveda lažje preko fotografij in videoposnetkov kot pa preko rekordov.

DAVID: Kdaj ste dobili idejo za svojo knjigo Le Plein Souffle? O čem sploh govori?

Napisal sem dve knjigi, prvo z naslovom Depth, ki govori o moji zgodbi in izkušnjah z globino, malce avtobiografsko in malce filozofsko. Drugo knjigo Le Plein Souffle sestavljajo besedila in fotografije, ki jih je posnel moj fotograf Franck Seguin. Govori o raziskovanju enega izmed najbolj priljubljenih mest za prosto potapljanje na svetu, preko nje pa vami podajamo lepoto fotografij in mojo spremno besedo in mnenje.

DAVID: Ali je drugačen občutek, ko ste obkroženi in začutite bližino želv, delfinov ali morda sinjih kitov?

Nikoli nisem imel možnosti plavati s sinjim kitom, največjo živaljo na svetu, to so moje sanje, nekega dne. Seveda, obožujem potapljanje z živalmi, saj čutim posebno povezavo. Obožujem potapljanje z velikimi ribami, na primer morskimi psi, ki so na planetu že 500.000.000 let, starejši so kot dinozavri, pod vodo pa so izjemno impresivni. So tudi plenilci, zato je prisoten tudi adrenalin, zaradi katerega je treba ostati zbran in paziti na gibanje. Tu so tudi druge živali, na primer mante, ki se v morju obnašajo kot nekakšni angeli, tako milo delujejo. Naenkrat letijo in plavajo.

DAVID: Kje bi se radi potapljali, če bi lahko zadrževali dihanje, recimo 30 minut ali 1 uro?

Izbral bi večje globine in daljši čas v njih. Ko grem resnično globoko, se lahko le za hipec dotaknem tal in se vrnem na površje, saj veste, moj čas je omejen. Resnično bi rad imel eno uro, da bi raziskal magično življenje v globinah.

DAVID: Ocean in onesnaženje. Ali v globinah okrog plava veliko smeti? Mar tudi na to temo sodelujete s kakšnimi okoljevarstvenimi organizacijami?

Ja, seveda. Še posebej v Sredozemskem morju, ki je eno od najbolj onesnaženih morij na svetu, morje je namreč zaprto, obkroža pa ga ogromno ljudi. V zadnjih dvajsetih letih sem lahko opazil, da je v vodi čedalje več plastike, še posebej mikroplastike, ki je še bolj nevarna, saj je ne vidite, vendar jo zaradi znanstvenih študij poznamo in se zavedamo, da je čedalje bolj pogosta in problematična. Sodelujem z različnimi organizacijami, kot je Sea Shepherd, ki pa ni toliko osredotočena na onesnaževanje, marveč na boj proti pretiranemu ribolovu, ki prav tako uničuje oceane.

DAVID: Ustvarjanje filma z vašo ženo se zdi edinstvena priložnost, saj predvidevam, da je zaradi nenehnih treningov v vašem življenju veliko odrekanja drugim užitkom in tako naprej. Kako ste lahko ustvarili tako čudovit film, kot je One breath around the world? Kako dolgo ste delali na tem edinstvenem svetovnem podvodnem potovanju?

Potovali smo več mesecev, šlo je za super kombinacijo dela in prostega časa. Potovala in snemala sva skupaj osem mesecev in pri tem uživala tudi družinski čas z najino hčerko. Bilo je težko, vendar je bila mešanica dela in prostega časa zelo dobrodošla.

DAVID: Nadrealistični svet se zdi naša najbližja prihodnost. Prebral sem, da se vam zdi, kot da letite okoli vesoljskih ladij, ko ste pod vodo, saj so kiti videti prav taki? Bi radi uživali v poletu v vesolje z resničnimi vesoljskimi ladjami?

Hmmm … (smeh), to je bila dolgo časa moja želja, druge sanje pa zajemajo delo na Luni. Vem, da je nemogoče, da mi nikoli ne bo uspelo, če pa bi lahko izpolnil katero koli željo, pa bi to bil polet na Luno in delo na njej. Lahko bi opazoval planete od zunaj. Resnično me fascinirata znanstvena fantastika in ideja o raziskovanju vesolja, seveda pa me navdušujejo tudi planeti.

DAVID: Ste neustrašni ali preprosto super pogumni? Vemo, da obstaja velika razlika pri teh dveh izrazih.

Ne, seveda čutim strah, pomembno ga je imeti. To nas ohranja žive, saj smo zaradi njega ves čas pri zavesti, osredotočeni na nevarnosti. Ne vem, če sem ravno pogumen, saj vedno analiziram situacijo, preden sprejmem odločitev in ostanem na varnem kolikor se le da, moje življenje je dragoceno. Sicer sam ne maram občutka absolutne varnosti, saj se je lepo igrati s tveganjem, ki nas naredi žive, vendar mora biti to omejeno, kontrolirano.

DAVID: Kaj je za vas vaš osebni luksuz?

Ena beseda, čas.