ON, KI SPOŠTUJE IN SOUSTVARJA ZGODBE NARAVE

Sprehod po čudovitih oljčnih nasadih, počitek v gozdu in uživanje v sladkem grozdju. Ja, tako je lahko videti dan Timona Brataševca, oblikovalca lesa in pomembnega člana oljarske družine Brataševec. Bogato prepletanje družinske dediščine med svetom umetnosti, gostoljubja, vinske in oljarske kulture nas je pred časom seznanil z vedno nasmejanim Timonom, ki skromno predstavi izjemno oljčno olje. No, o razgledu izpred njihove vile Eva se morate prepričati sami, moje oko pa se je ustavilo tudi ob unikatno izdelanih lučeh ali mizicah, ki jih Timon spretno sooblikuje in izdolbe iz starih oljčnih debel ali po dogovoru iz kakšnih drugih čudovitih dreves, ob temko spoštuje naravo in vse njene zakonitosti za čudovito izdelano končno podobo tako oljčnega olja kot tudi domačih vin in penin. Strast do podeželja, zemlje in domačnosti se tako zrcali na vsakem koraku, že ko stopiš v njihov oljčni nasad. In ja, ko hitim po velikih mestih, si marsikdaj zaželim, da bi se vsaj za hip preslikal nazaj v njihovo okolje prijetnosti.

DAVID: Kdo je Timon Bratašavec, s čim se ukvarja in katera je njegova največja strast? 

Timon Brataševec: Timon je oče, brat, sin in predvsem oseba, ki jo iskreno veseli delo z rokami. Moja zgodba z oljarstvom se je začela pred sedmimi leti, ko sem se skupaj z družino poglobil v oljkarstvo. V teh nekaj letih sem se udeležil veliko tečajev in seminarjev ter poglobil svoje znanje o pridelavi ekološkega ekstra deviškega oljčnega olja najvišje kakovosti. A kljub ljubezni do pridelave olja je moja največja strast vendarle izdelava lesenih izdelkov, ki imajo tako praktičen kot estetski namen.

DAVID: Nam lahko poveste več o celotnem konceptu Vile Eva? Katere so primarne dejavnosti, s čim drugim se še ukvarjate? 

Timon Brataševec: Koncept Ville EVA je nastal iz družinske povezanosti, saj so nam že predniki dali vedeti, da sta pri doseganju cilja najbolj pomembni medsebojno razumevanje in sodelovanje. To je tudi razlog, da smo si za kratico logotipa izbrali FB, kar pomeni family Brataševec (družina Brataševec). Če se dotaknemo same stavbe, Villa EVA je nastala iz prenovljene stare družinske hiše – skupaj z arhitektom Boštjanom Ukmarjem smo ustvarili zasnovo luksuzne vile, ki ima v vseh treh nadstropjih panoramska okna in nudi pogled na obširne briške griče. Kmetija naših prednikov je sicer začela s trtami, z avtohtono sorto rebulo, a smo kasneje nasledniki vinograde preuredili v oljčnike, v katerih pridelujemo eno najboljših ekoloških olj.

DAVID: Kaj pravzaprav iščete, ko prvič izdelujete novo linijo oljčnega olja? Kako določate kakovost produkta?

Timon Brataševec: V novi sezoni poskušam ujeti pravi trenutek obiranja, s čimer pridobim najboljšo kakovost oljčnega olja – to pomeni, da so arome in okusi bolj izraziti, hkrati pa dosežemo višjo raven polifenolov, ki so, poleg vitamina E in D, prav tako koristni zdravju.

DAVID: Poleg dela na domači kmetiji se ukvarjate tudi z unikatimi lesenimi izdelki. Od kod izhaja ta strast, na katere kose ste najbolj ponosni?

Timon Brataševec: Ta strast je po naključju nastala po vročem dnevu, ko sem se umaknil v naš gozd pod oljčnikom in tam zagledal zanimiv kos lesa. Koreniko sem odnesel domov in jo odložil na mizo pred hišo. A drobni klic ni potihnil, temveč me je vabil, da koreniko očistim in obrusim. S smirkovim papirjem sem z rokama previdno in potrpežljivo začel brusiti gozdni zaklad, brusil sem, odprašil in znova potegnil po lesu s papirjem, katerega drobna zrnca so gladila površino in koreniki naposled podarila obliko edinstvene skulpture. »Lepa je in posebna,« je dejal malodane vsak, ki jo je zagledal. Kmalu zatem sem pred ognjem rešil še eno koreniko, ki ji je ustvarjalna iskra namenila, da postane ogrodje za mizo, prekrito s prosojno stekleno površino.

DAVID: Vaši izdelki iz lesa resnično lepo izkoriščajo naravno lepoto tega čudovitega materiala. Od kod pridobivate les, gre morda za odpadne ali posebej izbrane kose, ima celoten projekt tudi trajnostni vidik?

Timon Brataševec: Tisti kos lesa, ki je bil namenjen za kurjavo ali prepuščen razpadanju v naravi, dobi novo podobo in novo življenje. Vse pogosteje se zgodi tudi, da me pokličejo ljudje z različnih koncev in povedo, da imajo doma star les, ki ga ne želijo zavreči, temveč bi radi, da mu vdahnemo novo zgodbo. In v takšen les kmalu vstopi edinstvena in poetična energija, ki pripomore k temu, da iz starega nastane nekaj povsem novega in uporabnega, a še zmeraj s prvinsko noto. Marsikdo me vpraša, ali oblikujem tudi izdelke iz sveže požaganega lesa, a vedno rad porečem, kaj bi z novim, ko pa so stari kosi, v katere je zapisana zgodovina, tako mamljivi, da jih lahko raziskujem in občudujem z brezskrbno milino. To so kosi, ki bodo do konca svojih dni ohranili neizbrisen pečat starodavnih ritmov, ki jih je vanje zapisal čas.

DAVID: Trajnostnost postaja vse bolj pogosta tema pogovora v današji družbi. Kako se vaše družinsko podjetje spopada s tem vprašanjem, kakšne korake ubirate k zagotavljanju bolj svetle prihodnosti?

Timon Brataševec: Trajnostnost je izjemnega pomena, zato smo se že pred leti usmerili k ekološkemu kmetijstvu, s čimer pripomoremo k manjšemu okoljskemu onesnaženju s pesticidi, herbicidi in gnojili. Prav tako smo v našem oljčniku namestili najmodernejši namakalni sistem in z vrtino na globini 40 m našli vodo polno mineralov, s katero namakamo naše oljke. Ta sistem je računalniško voden in nam pomaga ohranjati zalogo vode, saj se namakanje začne zgolj, ko senzorji zaznajo pomanjkanje vode. Pred nekaj leti smo za našo Villo EVA prejeli tudi certifikat zeleni ključ, ki je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.

DAVID: Vaša družinska posest ima tudi plemiško zgodovino. Morda povezave s koreninami vaših predhodnikov obstajajo še danes?

Timon Brataševec: Ime EVA sestavljajo začetnice imen moje prababice Emilije, ki je sejala seme družinske kmetije, in njenih dveh hčera Vande in Adriane. Njihove začetnice so naša blagovna znamka, saj smo želeli ohraniti to njihovo zapuščino, ki jo sedaj mi, potomci, peljemo v novo prihodnost.

LETA 1923 SE JE EMILIJA POROČILA Z VERMIGLIOM DE REYO, KI JO JE KMALU PO POROKI ZAPUSTIL IN ODŠEL NA DELO V ARGENTINO. ČEPRAV JE OBLJUBIL, DA SE BO KMALU VRNIL, JE V ARGENTINI OSTAL DO POZNE STAROSTI IN TAM TUDI UMRL. NASLOV PLEMENITEGA DE REYE JE DOBIL NJEGOV DED LETA 1927.

DAVID: Poleg vrhunskega oljčnega olja Villa Eva prideluje tudi rdeče in belo vino. Opazili smo predvsem penečo rebulo, nam lako zaupate kaj več o njej? Katere vrste grozdja jo sestavljajo, kakšen terroir je zahtevan?

Timon Brataševec: Moja prababica Emilija je sprva vodila kmetijo ter vinograde, ki jih je pozneje prevzela njena hči Vanda. V naših vinogradih so svoj dom našle različne sorte grozdja, med katerimi je prevladovala rebula. Večino vinogradov smo preuredili v oljčne nasade, vendar smo, kot sem že omenil, ohranili rebulo, ki jo ponujamo našim gostom v vili kot dobrodošlico – tako v obliki penečega kot mirnega vina.

DAVID: Zaradi katerih značilnosti je območje Goriških brd tako uspešno za gojenje oljk in grozdja? Lahko to pripišemo zemlji, sončni legi …? 

Timon Brataševec: Za uspešno gojenje oljk in grozdja sta zelo pomembni klima in sam terroir (zemlja). Če smo bolj specifični, obalni pas severnega Jadrana je klimatsko skrajno severna meja, kjer se oljko še lahko goji na obsežnejših pridelovalnih površinah. V Goriških brdih imamo sicer velik pretok toplega zraka vse do konca meseca oktobra, kar poskrbi za idealno temperaturo za rast in razvoj plodov. Če se dotaknemo še zemlje, ta je v naših koncih sestavljena večinoma iz fliša in laporja, ki sta polna mineralnih snovi in ponujata značilno aromo. Oljčniki so sicer pri nas relativno majhni, kar lahko pripišemo specifičnim reliefnim (terase) in klimatskim dejavnikom (nizke temperature, južne lege, nadmorska višina).

DAVID: Vaše olje je pridelano iz sorte bianchera, kaj so glavne značilnosti in prednosti te sorte, zakaj ste se odločili ravno zanjo? 

Timon Brataševec: Naš oljčnik gosti širok nabor tradicionalnih in avtohtonih sort, iz katerih ustvarjamo različna sortna olja. Ko pobiramo in stiskamo olje, vedno nabiramo eno sorto in jo stiskamo posebej. S tem ohranimo pester nabor okusov in arom, ki so sortno specifične, a prav tako izdelujemo tudi cuvee ali mešanico različnih sort. Kakovost produkta sicer ohranjamo na način, da nabrane oljke stisnemo v roku 24 ur in tako pripomoremo k temu, da olje ne oksidira in postane žarkega okusa. Kakovost je določena tudi preko kemijskih analiz, ki so opravljene, preden se oljčno olje pošlje na tekmovanja – pohvalimo se lahko z različnimi dosežki po vsem svetu. Kar se tiče zgoraj omenjene sorte, belica ali bianchera, je ena najbolj posebnih sort v našem oljčnem nasadu, zelo intenzivno pikantnega okusa. Paleta zajema pridih artičok, evkaliptusa ter oljčnih listov, vonj pa ima po agrumih in sveže pokošeni travi. Je nekaj posebnega, saj jo lahko odlično kombiniramo s hrano – zelo se prileže k sladici ali dobremu zrezku.

DAVID: Kaj so za vas največji izziv pri vzdrževanju oljčnega nasada in pridelavi ter trženju premijskega oljčnega olja? Zakaj je po vašem mnenju oljčno olje sodobni luksuzni izdelek?

Timon Brataševec: Narava in škodljivci, dejansko je za ekološke pridelovalce to zelo velik izziv. Za spopadanje z zunanjimi vplivi smo sicer v naših oljčnikih ustvarili okoljsko optimalne pogoje za idealen razvoj oljk. Obdajajo jih namreč gozdovi, skozi katere teče reka in kjer se medsebojno srečujejo številne vrste ptic in žuželk. Ugotovili smo, da ima ta ekološka niša ključno vlogo pri obrambi naših oljk pred oljčno muho. Hkrati smo predani ekološki pridelavi in varovanju biotske raznovrstnosti, kar družina vidi kot ključni pomen za dobrobit svojih oljčnih nasadov. Še ena zanimivost je, da je ekstra deviško oljčno olje trenutno eno najbolj zdravih izdelkov in verjemite mi, da bo vedno več ljudi to spoznalo in stremelo za tem.

DAVID: Oljčno olje Villa Eva je na voljo tudi v vrhunskem dizajnerskem pakiranju. Kakšna je zgodba o steklenicah in elegantnih lesenih škatlah? 

Timon Brataševec: Naša olja so darilo za tistega, ki jih kupi, zato je videz zelo pomemben. Z očetom sva namreč precej časa posvetila videzu same steklenice, tako pri etiketah kot pri samem pakiranju.

TIMON NA KRATKO:

FERRARI ali PORSCHE?

PORSCHE

APPLE ali SAMSUNG?

SAMSUNG

NIKE ali ADIDAS?

NIKE

ILLY ali DAMMANN?

ILLY

COCA COLA ali FRUCTAL?

FRUCTAL

TEK V NARAVI ali FITNESS?

TEK V NARAVI

ROLEX ali IWC?

IWC

GIORGIO ARMANI ali DOLCE GABBANA?

GIORGIO ARMANI

BANG&OLUFSEN ali BOSE?

BANG&OLUFSEN

MICHELINOVA RESTAVRACIJA ali DOMAČA GOSTILNA?

DOMAČA GOSTILNA

DOBRA KNJIGA ali ONLINE SERIJE?

DOBRA KNJIGA

SLIKA ali NFT? 

SLIKA (kaj pomeni NFT?)

KRIPTOVALUTA ali DELNICE, NARAVNI VIRI?

NARAVNI VIR

DAVID: Villa Eva je leta 2021 osvojila zlato priznanje NYIOOC World Olive Oil Competition, s čimer ste si zaslužili vnos v Uradni indeks najboljših oljčnih olj na svetu. Kako ste sprejeli ta izjemen rezultat, kakšni so cilji za prihodnost? 

Timon Brataševec: Tekmovanje NYIOOC World Olive Oil Competition je največje in najprestižnejše tekmovanje na področju kakovosti oljčnega olja – na izbor prispe po 1171 vzorcev oljčnega

olja iz kar 28 držav. Seznam nagrajencev, ki ga po tekmovanju pripravijo organizatorji, služi kot standardni vodnik po najodličnejših oljčnih oljih v svetu in uvrsti njihove proizvajalce med tiste, ki jih je vredno obiskati in pri njih pokusiti zlato tekočino, pridelano z marljivostjo in predanostjo. Ko je naša družina med zlatimi nagrajenci opazila blagovno znamko Villa Eva, so nas preželi zelo lepi občutki. Medalje in priznanja nam dajo spodbudo za naprej, a cilji so seveda biti še bolj prepoznani in s tem unikatni, plan pa je seveda imeti lastno »torkljo« (stiskalnico) za oljčno olje.

DAVID: Vaša družina ima dolgoletno tradicijo oljčarjenja, a verjetno je za izdelavo tega vrhunskega oljčnega olja danes nemogoče uporabiti samo starodavno tradicijo. Kako vam uspe združiti sodobne tehnologije in znanje vaših prednikov v ekskluziven izdelek? 

Timon Brataševec: Naša družina je začela z oljkarstvom pred desetletjem in trenutno sledi sodobni tehnologiji. Olje sicer skiskamo v Kopru, pri Sandiju Babiču v Babičih, ki nam svetuje tudi, kdaj in katero sorto stiskati za doseganje tovrstnih rezultatov v svetu. Zame je Sandi kot dirigent ali maestro pri orkestru, ki skrbi, da vse poteka, kot mora in na koncu nastane glasbena mojstrovina. Na takšen način je Sandi maestro pri stiskanju oljk, saj s svojo torkljo izdela vrhunsko oljčno olje.

DAVID: Katere so tiste tri stvari, ki vas pri vašem delu najbolj navdihujejo? Bodisi v družinskem podjetju bodisi pri vašem zasebnem ustvarjanju z lesom? 

Timon Brataševec: Tri stvari je težko izbrati, ampak lahko rečem, da je najpomembnejše vse, kar je povezano z delom v oljčniku … S tem ciljam tudi na delo in komunikacijo z ljudmi, tako pri degustacijah olčnega olja kot z gosti v naši vili, saj ni lepšega kot takrat, ko gosti odidejo zadovoljni ter polni vtisov. Nazadnje ne smem pozabiti niti na svoj les, ki me med izdelovanem sprošča, veliko pa mi pomeni tudi stranka, ki izdelek kupi in čuti to, kar sem vanj vložil. Najlepše pri vsem je, da stranka ali gost začuti osebo – gostitelja ali proizvajalca – če lahko tako rečem …

DAVID: Na katere dosežke ste najbolj ponosni, s čim ste po vaše naredili največjo »uslugo«, drobno revolucijo v industriji oljčnega olja? 

Timon Brataševec: Najbolj ponosen sem bil na uspeh, ki smo ga lani dosegli na ocenjevanju oljčnega olja v Italiji in se uvrstili v knjigo Flos Olei 2022, prav tako kot tudi letos, za leto 2023, in se tako uvrstili med TOP 500 pridelovalcev oljčnega olja na svetu. Gre za vodnik kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja in velja za najpomembnejšo publikacijo v tem sektorju. To je zame in za našo družino predstavljalo velik dosežek, ki se lahko postavi ob bok zlatim medaljam v Dubaju ter New Yorku in Londonu. S tem mislim, da smo našo pokrajino Goriška brda postavili na zemljevid oljkarskega sveta, poleg vrhunskih vin.