OHRANJANJE BOGATE KULTURNE DEDIŠČINE IN POKLON ZA HOMO FABER

Kako v živo se spominjam tistih prvih obiskov modnih revij pred leti, ko smo se sicer malo manj kot danes, a vseeno drenjali, da bi lahko uzrli nekaj izjemno pripravljenih kosov in unikatno izdelanih na številnih modnih predstavitvah v Milanu ali Parizu, seveda vedno z edinstvenimi koncepti predstavitev. In nikakor ob tem ne morem mimo simpatičnega prijatelja, na katerega me veže precej spominov in tudi bogatega pogovora o industriji, občudovanja ob vedno izjemnem izboru brošk, s katerimi se je ljubitelj lepega Alberto Cavalli venomer razlikoval od preostalih modnih navdušencev, novinarjev ali urednikov. Toliko bolj sem bil vesel, ko je pred leti postal predsednik fundacije Michelangelo in z izjemno predanostjo in skrbnostjo bdi nad ohranjanjem bogate evropske in tudi svetovne kulturne dediščine. S tokratnim projektom fundacije razstavo Homo Faber se je tako ponudila izjemna priložnost, da se ustaviva v pogovoru ob ohranjanju rokodelsko mojstrskih spretnosti izdelovalcev v Evropi in po svetu, ki jih fundacija želi ne le izpostaviti, temveč obdržati skupaj s priznanimi znamkami vse od Hermesa do Chanela, Cartierja in številnih znamk, ki poudarjajo pomen mojstrske izdelave. In prav ta sklop, ki ga je pripravila kuratorka Judith Clark me je najbolj navdušil, saj sam že leta sledim številnim znamkam, njihovi umeščenosti in integraciji rokodelskih spretnosti ob lansiranju njihovih novih ali že ikoničnih proizvodov. Številne razstave znotraj krovne razstave Homo Faber, delavnice in recimo predstavitev tehnik je cel mesec živelo kot svet v malem. Kot zvestemu čajeljubcu me je toliko bolj zanimala tudi posebej opremljena čajna soba in neverjetno koncipirani cvetlični aranžmaji dekorirani v ročno pihanih Venini vazah. Na otočku nasproti Trga svetega Marka smo tako vsaj za hip postali center dela, ki so ga generacije znale ohraniti. Na nas pa je, da poskrbimo za ohranjanje tehnik in znanja za prihodnje rodove.

  

DAVID: Dragi Alberto, poznamo vas kot vodjo fundacije Michelangelo, katere so glavne usmeritve fundacije?

Alberto Cavalli: Fundacija Michelangelo, ki sta jo leta 2016 v Ženevi ustanovila Johann Rupert in Franco Cologni, ima za cilj zagovarjati fine obrti in podpirati najbolj navdihujoče obrtnike na mednarodni ravni za promocijo njihovega dela. Menimo, da je pomembno ustvariti kulturno gibanje, dati prepoznavnost in vrednost nadarjenosti mojstrov rokodelcev: to jim bo omogočilo, da bodo svoje delo izvedli na vrhunskem nivoju, da bodo prenašali svoje znanje in izkušnje ter ohranili svoje plemenite tradicije.

DAVID: Kako vidite dojemanje umetnosti v sodobnem človeku? Bi rekli, da je boljši ali drugačen kot pred 50 leti?

Alberto Cavalli: Nisem strokovnjak za umetnost, zato lahko odgovorim le na temo, ki se tiče fine izdelave. Mislim, da pripomoremo k novemu in nepričakovanemu zanimanju za obrtništvo: sposobnost, nadarjenost, kompetentnost ter bolj človeški in trajnostni pristop k proizvodnji prispevajo k oživljanju poklicev, ki so bili pred 10 leti ogroženi in blizu pozabe. Globalizacija in množična proizvodnja sta sprožila nasprotno reakcijo, ki se bolj osredotoča na nujnost »počasnega« pristopa k sodobnemu ustvarjanju lepih predmetov. Umetnost mora ponovno vstopiti v naše vsakdanje življenje, delo rokodelcev pa je odličen način, da vključimo nekaj posebnega v naše domove, naše pisarne, naše odnose.

DAVID: Homo Faber Event predstavlja impresivno raznolikost materialov, tehnik in veščin z demonstracijami v živo, vrhunskimi digitalnimi izkušnjami in domiselnimi prikazi ročno izdelanih stvaritev. Kako kurirate tak projekt, iz česa je sestavljenih 15 razstav?

Alberto Cavalli: Koncept “kuriranja” je za nas ključnega pomena. V zanikrnem in nedoslednem svetu, ki gre hitro v smeri homologacije okusa in odpravljanja razlik, menimo, da je treba razvijati nova in navdihujoča stališča: dragoceno delo naše kuratorske ekipe je močno pripomoglo k uspehu Homo Faberja in njegovi raznolikosti. Svetovno priznani strokovnjaki, kot so Bob Wilson, Judith Clark, David Caméo, Michele De Lucchi (če naštejem le nekatere), so sestavili izbore brez primere ne le predmetov in tehnik, temveč tudi idej in stališč. Moja vloga je bila zagotoviti, da bo vedno obstajala rdeča nit, ki povezuje vse razstave in da so naše vrednote vedno zaznavne: delati s tako strastnimi, kompetentnimi ljudmi in videti delo rokodelcev, ki sestavljajo različne prostore, je bilo res navdušujoče.

DAVID: Benetke so impresivno bogate s svojim edinstvenim savoir-faire, neverjetno arhitekturo in znanimi obrtniki, ki so pustili pečat v mestu in umetnosti nasploh. Je to razlog, da ste izbrali to čudovito mesto? Kateri so na primer predeli, znamenitosti, ki jih moramo videti?

Alberto Cavalli: S projektom Homo Faber in Città, ki je zaokrožil program Homo Faber, smo želeli obiskovalce povabiti k odkrivanju Benetk »po poti Homo Faber«, se pravi: odmikanju od običajnih korenin in vijuganju po manj poznanih ulicah tega neverjetnega mesta, da odkrijemo obrtne delavnice, kjer še vedno vsak dan ročno, z ljubeznijo, strastjo in skrbjo izdelujejo čudovite predmete. V Benetkah stoijo nekatere resnično neverjetne delavnice, kot so Bevilacqua, Rubelli, Orsoni; v Muranu so tovarne stekla nepozabno odkritje, po mestu pa smo razkrili skrite dragulje, od galerij do ateljejev. Homo Faber se dogaja v Benetkah, ker tukaj že od nekdaj živita skupaj sijaj preteklosti in obljube prihodnosti; to je mesto brez obzidja, kjer bi lahko kdor koli imel kaj lepega, dragocenega, zanimivega za predlagati, vsak pa bi lahko tukaj našel tudi zanimanje in številne priložnosti. Zahvaljujoč smiselni prisotnosti bienala je vedno tu jezik sodobnega sveta. Za Homo Faber ne bi bilo boljšega mesta!

DAVID: Fundacija Michelangelo sodeluje z vodilnimi šolami uporabne umetnosti po vsej Evropi, večjimi oblikovalskimi muzeji in nacionalnimi institucijami, ki si prizadevajo zagovarjati obrt. Sodelujete tudi z nekaterimi, denimo, modnimi znamkami? Ali pogosto ponujate navdih?

Alberto Cavalli: Sodelujemo z nekaterimi prestižnimi Maisoni, s katerimi razvijamo specifične projekte. Vse znamke, ki so bile prisotne na Homo Faberju, so na primer zvesti in navdihujoči partnerji.

DAVID: Kaj je bilo po vašem mnenju osrednji del dogodka, razstave? Naj bo to gost, določeno umetniško delo …

Alberto Cavalli: Zame je zelo težko izbrati: bilo bi tako, kot da bi starša vprašal, ali ima najljubšega otroka. Vsak kos se mi je zdel lep, smiseln in navdihujoč. Če moram izbrati ne kos, ampak vidik, bi rekel, da je zame najboljši del homo Faber vzdušje vključenosti, prijaznosti in pozornosti, ki jo ponujamo vsakemu obiskovalcu: otok San Giorgio postane začarano mesto napolnjen z lepoto, kjer se vsak obiskovalec počuti dobrodošlo in nahranjenega s pozornostjo. To je za nas »obrt«: najti človeško povezavo v vsem, kar počnemo.

DAVID: Evropa in Japonska, dve popolnoma različni kulturi, vsaj na papirju. Kakšna je rdeča nit, ki povezuje obe, ali ena črpa navdih iz druge?

Alberto Cavalli: Močna želja po premostitvi prestižne tradicije v prihodnost z navdihom iz narave in sveta okoli nas. Evropski in japonski obrtniki delijo nekaj, kar bi jaz imenoval poštenost in pristnost: svoboda izražanja, ki izhaja iz popolnega obvladovanja tehnike, pozorne uporabe materialov, izvirnega navdiha. Izražajo željo, ki je vedno prisotna v naših srcih, da oblikujemo nove oblike lepote: saj lepota hrani naš duh in nas ohranja pri življenju.

DAVID: Z vso digitalno umetnostjo, ki je danes na voljo, sta “tradicionalna” umetnost in obrt počasi potisnjena v ozadje. Kakšno je vaše mnenje o sodobni umetnosti, arhitekturi, modi, ali menite, da tradicionalna in klasična umetnost lahko sobivata, delujeta v sožitju? Zdaj je na voljo celo nekaj digitalnih muzejskih ogledov …

Alberto Cavalli: Mislim, da lahko vse te različne oblike izražanja sobivajo, morda pa se lahko tudi medsebojno krepijo. Ne verjamem, da obstaja antinomija med tehnologijo in obrtjo: pravi sovražnik mojstrov obrtnikov ni virtualna resničnost, ampak nevednost. Nevednost, nevidnost, nepomembnost so grožnje, s katerimi se mojstri soočajo vsak dan, vsakič, ko kdo zanika njihove talente ali njihovo delo zreducira na golo izvedbo. Umetnost je kot voda: ne moreš je blokirati v svojih rokah, teče in krepi svet okoli nas. In obrt je temeljni vidik sveta umetnosti, ki vnaša lepoto v naše vsakdanje življenje.

DAVID: Kakšno je vaše mnenje o digitalnih NFT? Ali menite, da je to prihodnost umetnosti ali le priljubljena “stvar današnjega časa”?

Alberto Cavalli: Moram priznati, da nisem dovolj kompetenten, da bi izrazil svoje mnenje. Lahko samo rečem, da upajmo, da bo v naših srcih vedno prisotna želja po čudovitih predmetih, ki jih z ljubeznijo in skrbjo izdelujejo mojstri rokodelci.

DAVID: Številne blagovne znamke spet začenjajo vključevati in tržiti izdelavo in savoir-faire v svojih izdelkih, celo nekateri proizvajalci avtomobilov, na primer DS Automobiles. Ali menite, da navadni ljudje, kupci lahko cenijo ali celo razumejo drobne podrobnosti? Ali bi morali ljudi o tem bolj izobraževati?

Alberto Cavalli: Smo fundacija, zato popolnoma verjamemo v moč izobraževanja. Le s povabilom ljudi, naj preidejo od priznavanja nečesa »lepega« k spoštovanju nečesa »smiselnega«, lahko upamo, da bomo ustvarili bolj človeško prihodnost, kjer »bolj človeško« za nas pomeni boljše. Izobraževanje je vedno draga naložba, vendar je edina zares vredna. Blagovne znamke in Maisonni imajo na tem področju odlično priložnost: z izražanjem edinstvenosti svojih izdelkov in s povabilom svojim strankam, da odprejo oči pred procesi in izvorom svojih kreacij, prispevajo h kulturi »lepota dobro narejenega« ki jo Homo Faber neguje in zagovarja.

DAVID: Katera je bila prva umetniška razstava, za katero se spomnite, da ste jo obiskali, ali umetniški izdelek, ki ste ga občudovali v mladosti?

Alberto Cavalli: Šlo je za obisk muzeja Ambrosiana v Milanu, kjer sem si lahko ogledal Leonardov »Portret glasbenika« in Caravaggiovo košaro s sadjem. Bil sem šele otrok, vendar me je presenetila moč teh podob. Predstavljali so nekaj, kar lahko prenese čas: talent.

DAVID: Zdi se, da ste bili vedno izredno dober opazovalec, sploh če se spomnimo naših skupnih dni na tednu mode Milanu. Še vedno spremljate modne novosti?

Alberto Cavalli: Ja, ker sem zelo radoveden! In rad najdem izraze fine izdelave v vsakem novem predmetu, ki ga vidim, da poskusim in vidim, kako lahko obrtniki prispevajo k sodobnim oblikovalskim jezikom.

DAVID: Nam lahko poveste zgodbo o vaši zadnji broški, ki ste jo kupili? Kot vemo, imate zelo radi obrtniška dela, do njih gojite iskreno strast.

Alberto Cavalli: Vedno me je navdušila sposobnost, s katero rokodelci preoblikujejo materiale, ki bi jih lahko imeli vsi na razpolago, v nekaj izjemnega in edinstvenega. Imam zbirko porcelanaste posode za omizje, kozarcev in seveda… brošk. Zdaj jih imam skoraj 120: vedno nosim eno na levem reverju suknjiča, da se spomnimo, da smo ljudje in da imamo srce, ki mu je treba vedno pustiti, da zasije. Zadnja broška, ​​ki sem jo kupil, je čudovit Trifari, vintage iz petdesetih let, ki predstavlja tri pisane rože v košarici: obožujem rože in abstraktne oblike, živalskih oblik pa absolutno ne kupujem. Vsak zbiralec ima svoja načela!

DAVID: Katere razstave ali obiska novega muzeja ne smemo zamuditi v tem poletju ali letu 2022?

Alberto Cavalli: Kamor koli greste, je vedno nekaj zanimivega za videti: vedno predlagam, da greste in obiščete muzeje uporabne in starodavne umetnosti, saj razkrivajo veliko o ozemlju in njegovi identiteti. Ne gre zamuditi razstave v Palazzo Strozzi v Firencah, posvečene Donatellu.