ODA OCEANU IN JAKE GYLLENHAAL

Ameriški igralec Jake Gyllenhaal rojen v znameniti režisersko-igralski družini ima izjemno pestre družinske korenine, ki se prepletajo od znamenite švedske družine pomorščakov in admiralov Gyllenhahl, do ameriško-judovske linije, pa vse do prednikov s Poljskega in Rusije. Zgodba o dišavi Prada Luna Rossa je tesno povezana s prestižno nagrado Ameriškega pokala, najstarejšo trofejo mednarodnega športnega tekmovanja in krono v jadralskem svetu, saj je to izjemno napeto tekmovanje v jadranju, ki še kako združuje tehnologijo, spretnost in človeško moč, vse skupaj pa poganja neskončna presenetljivost narave. Italijansko jadralno ekipo Luna Rossa je v letu 1977 iz čiste strasti do morja in jadranja ustanovil Patricio Bertelli, izvršni direktor poslovne skupine Prada in v rekordnem času v letu 2000 postavil tudi izziv tekmovanja tako imenovani America’s Cup Challenge. Kot zrcalna slika dinamičnega tekmovanja med inovacijami človeka in močjo naravnega okolja se je razvila tudi dišava s slavnim imenom Prada Luna Rossa. Kar je posebna oda inovacijam z visoko učinkovitostjo sveže in živahne dišave, ki so kos vsakemu izzivu in dospejo do največjih dosežkov posameznikov. Nova naslovna osebnost te elegantne izvedenke Luna Rossa Ocean vas tako pozdravlja z naše tokratne naslovnice in nosi ime Jake Gyllenhaal.

Zakaj ste se dogovorili za sodelovanje z italijansko znamko Prada v njihovi novi kampanji za dišavo Luna Rossa Ocean?

JAKE GYLLENHAAL: Všeč mi je to, za kar se zavzema znamka Prada. So sofisticirani, a hkrati tudi zelo avantgardni. Premikajo meje, ne le v stilu in modi, ampak tudi tehnološko. Vedno so na robu meja tehnologije, združujejo umetnost in znanost, kar je zame vrhunec ustvarjanja čudovitih stvari. Združevanje mode in tehnologije ustvarja nove ideje, nove možnosti in napredek. Všeč mi je tudi vizija dišave Luna Rossa Ocean. Osebno mi je všeč možnost združevanja tako fizičnega sveta kot ustvarjalnega, umetniškega sveta. Za snemanje kampanje sem bil lahko zelo aktiven. Obožujem jadranje in sem navdušen nad športniki, ki potujejo z Luna Rosso.

Ta dišava slavi tehnologijo in njeno sposobnost krepiti in povečati človeške zmogljivosti. Ali nam lahko zaupate kak poseben primer v vašem življenju ali v vaši karieri, kjer vam je tehnologija omogočila, da razširite svojo človeškost in vam je odprla nova obzorja?

JAKE GYLLENHAAL: Pri snemanju filmov so bile tovrstne tehnologije ustvarjene že za ogled filmov na povsem nov način. Prišli so neverjetni izumi, novi deli opreme za kamero, načini uporabe kamere ali CGI. Najpomembnejše v mojem življenju pa bi moral reči, da je t. i. FaceTime. Med pandemijo je razširil mojo človeškost na način, ko sem se počutil tako zelo omejenega. Lahko sem videl svojo družino, ki je bila tako zelo daleč, celo samo, da sem videl njihovo mimiko, obraze mi je razširilo srce takrat, ko sem to res najbolj potreboval. Tako da je to poleg vsakega tehnološkega preboja pri pripovedovanju zgodb danes najpomembnejše.

Kaj vam je všeč pri vonju in oblikovanju stekleničke parfuma Luna Rossa Ocean? Kaj prikličeta v vas?

JAKE GYLLENHAAL: Vonj je eleganten in močan. Vonj po sveži bergamotki in vetiverju je zelo prefinjen. In tudi steklenička je čudovita, v njej je zanimiva dualnost. Lahko si jo predstavljam na nočnih omaricah ljudi ali v njihovi kopalnici, kjerkoli jo bodo hranili, bo hkrati tudi lep ambientalni objekt. Tudi sam sem velik ljubitelj modre barve, nikakor ne mislim, da sem pri tem sam. Všeč mi je, da gre za neke vrste odo oceanu.

Ste že kdaj doživeli, da se vas je dotaknila tista prava moč oceana?

JAKE GYLLENHAAL: Nenehno sem v strahu, ne le pred oceanom, ampak tudi pred materjo naravo. Oče mi je vedno govoril: »Kjerkoli na svetu si, če je v bližini ocean, ne glede na to, kaj počneš, moraš najprej iti vanj. Zbudi te, opere na način, ki presega zgolj fizično.« In mislim, da je res tako. Zato menim, da je tako pomembno, da skrbimo za naše oceane, saj želim, da bodo tudi prihodnje generacije lahko občudovale njegovo lepoto in skrbele za njegovo preživetje.

Kakšne izkušnje so bile pri sodelovanju z režiserjem Johanom Renckom?

JAKE GYLLENHAAL: Čudovit človek je. Sem njegov Velik oboževalec. Johan je naredil eno od mojih najljubših serij Chernobyl. Ni le čudovit vizualist, ampak pravi pripovedovalec zgodb. Išče resnično vedenje, naravo. Kar zadeva ustvarjanje, je bilo z njim lepo delati, ker je v trenutkih, ko je bilo mogoče pretiravati ali preigravati, vedno želel doprinesti pravo človeškost in pravo zmernost. Rad sem ustvarjal in rad ustvarjam z njim.

Pa je prišlo pri njegovi metodi ali pristopu do kakšne razlike, kot ste poznali ustvarjanje z njim dotlej?

JAKE GYLLENHAAL: Redko sem delal z režiserjem, ki bi že na snemanju ustvarjal tako zelo specifičen glasbeni ton. Johan je nastavil zvočnik in vmes in med delom ustvarjal odlično glasbo, kar je bilo res izjemno motivirajoče. Pravzaprav mi je poslal celotno kombinacijo, ki jo je naredil za snemanje, potem ko smo končali, kar mi je bilo zelo všeč. To je bil tudi lep element, ko smo dvignili energijo med ustvarjanjem in medtem ustvarili poseben občutek atmosfere.

Kaj pa je bil najbolj zahteven trenutek za vas med tem snemanjem?

JAKE GYLLENHAAL: Bil sem presenečen nad načinom, kako so športniki, ki plujejo z jadrnico Luna Rossa, sposobni izkoristiti moč oceana, da se plovilo premika in lahko deluje s takšno natančnostjo. To resnično jemlje dih. Med snemanjem nisem bil dejansko na jadrnici, ampak smo na snemanju z ekipo delali na repliki v njeni naravni velikosti. Pomisliti samo na plovilo te velikosti v oceanu, zaradi katerega lahko pluješ s takšno hitrostjo, je že samo po sebi impresivno. Poskušal sem ne zdrsniti in pasti ob umetno ustvarjenem dežju, zato si ne predstavljam, kako bi bilo dejansko pluti po tem dejanskem plovilu!

Kako pa se vam je zdelo na snemanju v Budimpešti?

JAKE GYLLENHAAL: Na žalost je bila ob razmerah zaradi pandemije Budimpešta v času, ko smo snemali, kar precej zaprta, toda sprehod zunaj, ogled čudovite mestne arhitekture in delo s tamkajšnjo ekipo je bilo odlično, kar sem lahko povedal za obvezno masko!

Kakšni so vaši najzgodnejši spomini na vonj?

JAKE GYLLENHAAL: Spominjam se vonja moje krstne botre. Vedno je imela čudovit parfum, ki je še danes zame skrivnost. Vonj je zame zelo primarna stvar. Njen vonj mi je predstavljal ljubezen, udobje in opaznost, ker je čudovita osebnost. Vsi imamo v življenju takšne ljudi, ki nas resnično zagovarjajo, so nas zaščitili in njen vonj mi pomeni vse to skupaj.

Kakšna je vaša vsakodnevna negovalna rutina?

JAKE GYLLENHAAL: Vsekakor verjamem v skrb zase, to je zelo pomembno. Umivanje obraza in umivanje zob, vsakodnevno! Imam eno misel, ki mi je prišla ob tem vprašanju, in sicer izhaja iz pesmi Elvisa Costella z naslovom: »Dobre manire in slab zadah vas ne pripeljejo nikamor.«

Ste že od nekdaj vedeli, da želite igrati?

JAKE GYLLENHAAL: Še vedno ne vem! To je bilo kot čudovita vožnja in imel sem izjemno srečo v njej. Globoko sem hvaležen za kariero, ki sem jo opravljal vse do sedaj in ki se dogaja na različnih stopnjah, tako kot je to pri vsem, kar počnete, ko vam je nekaj zelo dolgo všeč. Vem, da sem si od nekdaj želel biti del pripovedovanja zgodb. Vem, da so mi zgodbe povsem spremenile življenje, mi prišle do živega v težkih časih in me izjemno razveselile v življenju. Veselim se novih zgodb pripovedovalcev zgodb, ki jih obožujem. Skozi leta sem poskušal čim bolj razširiti svojo udeležbo v tej skupnosti in pri pripovedovanju zgodb, igranje je bilo preprosto prvo, ki mi je odprlo vrata. In skozi vrata sem šel z veseljem in hvaležnostjo ter prehodil in predoživel toliko neverjetnih izkušenj ob vsem tem.

Na čem trenutno delate?

JAKE GYLLENHAAL: Imam podjetje Nine Stories, ki ga že sedem let vodim s čudovito partnerico Rivo Marker, kar je neverjetno. Trenutno produciramo številne filme, tako televizijske kot tudi gledališke predstave, zato smo z vsem tem kar nenehno zasedeni. Kot igralec sem nazadnje snemal med pandemijo film The Guilty, ki ga ja režiral Antoine Fuqua in ga je Nine Stories produciral za Netflix. Zelo, zelo sem navdušen nad filmom, zelo ponosen nanj, zelo navdušen tudi nad tem, da ga bodo lahko videli ljudje.

Kaj vas je pritegnilo k projektu tega filma?

JAKE GYLLENHAAL: Mislim, da se je to skozi leta spremenilo in močno upam, da se bo skozi leta spreminjalo še tudi naprej. Zame je najpomembnejše, koliko prostora imam za razmišljanje in izražanje. Obožujem like, ki ti pokažejo, da je v redu raziskovati bolj zapletene strani sebe, reciva temu temnejše strani sebe. Po mojem mnenju, če želite biti veseli in lahkotni, morate danes poznati obe strani. Zato mislim, da vedno iščem nekaj, kar ima nekakšen podstat nezavednega.

Nam lahko zaupate kaj več o filmu The Guilty. Zakaj ste si želeli posneti ta film in kako ste do njega prišli?

JAKE GYLLENHAAL: Dena Skyldigea Gustava Möllerja sem prvič videl leta 2018 na Sundanceu in bil globoko navdihnjen. Zdelo se mi je, da bo v ameriškem kontekstu tako močno in takoj sem videl potencial prilagoditev. Začutil sem to v svojih kosteh. Preko mojega podjetja Nine Stories smo kupili pravice za ponovno snemanje filma. Na scenariju smo delali dve leti in ga nato prinesli Antoineu Fuqui, ki se je strinjal, da bo film režiral dobesedno dan potem, ko sem mu ga poslal! Skupaj sva delala že na »Southpawu« in spet sva si želela sodelovati. Ena prvih misli, ki smo jih imeli o filmu, je bila, da bi ga morali posneti pod pritiskom v zelo kratkem času. Celoten film smo tako končali v 11 dneh med prvimi meseci svetovne pandemije. Film je kot vožnja z rolerji, morda predvsem čustvena zgodba o odrešitvi.

Povejte nam kaj o Joeju, kako ste se pripravili na to posebno vlogo?

JAKE GYLLENHAAL: Joe, lik, ki ga igram, je v središču zgodbe. So dobesedno oči in ušesa občinstva hkrati. Dela na sprejemnici v dispečerskem centru za nujne primere, do trenutka, ko prejme klic, ki mu spremeni vse. Krmariti mora po zlomljenem in skoraj nemogočem sistemu, da bi pomagal ženski v hudi stiski. Več ur sem poslušal klice v sili in govoril z operaterji. Film zahteva, da občinstvo skupaj z Joejem zelo pozorno prisluhne in zbira namige, ko se klic po klicu vozijo, v občutljivi in zelo napeti koreografiji namigov, ki vodijo do povsem nepričakovanega konca.

Kaj pa sodelovanje z Antoineom Fuquajem?

JAKE GYLLENHAAL: Rad sodeluem z Antoineom, sva prava ekipa v vseh pogledih. Šel bom kamorkoli bo treba za sodelovanje snemanja z njim. On verjame vame in sam verjamem vanj. Zelo tesno sodelujeva. Antoine je ustvaril osupljivo zgodbo in komaj čakam, da jo vidite! Nekatere zgodbe je najbolje povedati s podtekstom in vedenjem. Občinstvo se mora nagniti, da zapolni prazna mesta. Podatki, ki prihajajo skozi vse klice k Joeju v klicnem centru, pristanejo kot Clues v detektivski zgodbi. In zato potrebujete filmskega eksperta, ustvarjalca in prav to smo spet našli v Antoineu.