VRH SVETA JE MEJA. ALI PA ŠE VIŠJE.

Zmagovalec Dakar Rally 2017 & 2022 Sam Sunderland je svoje priprave na  tekmovalno leto 2022 dvignil na novo raven, dobesedno. Kako? Tako da je na svojem motorju oddirkal na vrh najvišje zgradbe na svetu – Burj Khalife. Pri tem se je Sunderland podal mimo skupka ikoničnih znamenitosti v Dubaju in se pridružil ekskluzivnemu in slavnemu seznamu ljudi, ki so dosegli vrh 828 metrov visokega nebotičnika, na katerem sta tudi Tom Cruise in Will Smith. Sunderland je sicer več kot desetletje svojega življenja preživel v Dubaju in priložnost, da se poda na na »vrh obzorja«, se je izkazala za pomemben osebni mejnik za fanta iz Združenega kraljestva. Nekoč kvalificirani inženir dvigal je zapustil Združeno kraljestvo, da bi obiskal družino v Dubaju, vendar se je kmalu po pristanku zaljubil v šport Rally Raid. To potezo opisuje kot razlog, da je začel dirkati in na koncu osvojil Dakar ter kasneje svetovno prvenstvo 2019 FIM Cross-Country Rallies World Championship. No, kot smo dejali je Dakar osvojil tudi letos, več o pripravah na tekmovanje in vsem ostalem, kar je imel za povedati pred začetkom dogodka, pa lahko najdete v spodnjem pogovoru, opravljenim pred temovanjem.

Kako so potekale priprave na Dakar 2022?

Sam Sunderland: Bilo je odlično in res dela polno. V Ameriki smo opravili pet tednov testiranja in ob prihodu na Dakar 2022 prejeli nov motoocikel. Tako je bilo z motociklom opravljenih mnogo testiranj in razvoja ter veliko sprememb. Prvo testiranje je potekalo oktobra v Maroku. Od takrat verjetno zamenjali 50% ali več motorjja. Torej veliko dela, veliko krogov. Kot rečemo smo opravili pet tednov testiranja v Ameriki, nato smo se za en teden odpravili v Evropo, za dva tedna v Dubaj, nato spet za en teden nazaj v Evropo in na koncu še za dva tedna v Dubaj.

Dakar 2022 prihaja takoj po božiču in novem letu, predvidevamo, da velikih praznovanj ni bilo?

Sam Sunderland: Ne, brez divjih noči! Večino časa sem bil precej izoliran, ker sem bil zelo prestrašen, da ne bom mogel dirkati, če zbolim za covidom. Vso delo ter trud, denar in organizacija, pa žrtvovanje, ki so se dogajali skozi vse leto, potem pa morda preprosto zboliš za to boleznijo, ki vedno znova ujame vse in izpadeš iz dirke. Nastala bi samo velika škoda. Tako da sem poskusil paziti na to. Torej brez javnih telovadnic, brez druženja. Na koncu pa še vedno lahko zboliš. Zato sem poskušal narediti vse, da se temu izognem. Problem, ki ga imamo, je to, da Dakar poteka enkrat na leto. Torej, če zamudite začetek, morate počakati še eno leto. In to je, ko si vložil veliko dela in truda vase in vse ljudi okoli sebe v ekipi zelo dolgo. Torej ja, to je nekaj, za smo morali res poskrbeti.

Kako si zastavite cilje tekom dogodka in tega razdelite na obvladljive kose?

Sam Sunderland: Pred tabo je tako velika naloga, da si je skoraj nerazumljivo predstavljati sebe, ko se 12 dni zapored voziš 14 ur na dan, kot da je vsega skupaj preveč. Zato mislim, da se moraš pripraviti kolikor znaš, na najboljši možni način. Predvsem kar zadeva kondicijo, fizično, psihično, nato pa biti pripravljen na vse, kar te čaka. Ne vemo, kakšne bodo etape, saj lahko naletimo na 400 km etapo po gramozu, ki je relativno lahka, ali pa na 400 km peščenih sipin, pravi pekel. Torej tega ne vemo, dokler zjutraj na začetku etape ne dobimo cestne mape. Sicer dobimo nekakšne namige, vendar ne v pravem pomenu besede, vse je precej odprto. Samo pripraviti se morate in potem vsako priložnost, ki se vam ponudi, izkoristiti po najboljših močeh. Dirka je dandanes tako hitra in intenzivna, da se ne morete odločiti, da boste prvi teden vozili bolj počasi, saj boste za vodstvom zaostajali več ur. Moj cilj je seveda po enkratni zmagi ponovno zmagati. Veste, biti drugi, tretji ali kjer koli drugje… lahko rečemo samo več sreče naslednjič. Prvi teden si ne morem privoščiti ležernosti. Vedno moram biti v svoji igri in poskušati razumeti tempo drugih fantov do te mere, da razumem, če moram še malo pritisniti ali pa se lahko vozim bolj počasi. Letos je bilo s COVIDom vse skupaj nekoliko čudno, Honda ni tekmovala v svetovnem prvenstvu, jaz nisem dvignil svetovnega prvenstva. Nekateri drugi fantje se niso vrnili po poškodbah iz Dakarja, naprimer Toby Price in Kevin Benavides, zato nimamo toliko referenc o drugih motoristih, nismo toliko tekmovali. Tako da bo v prvem tednu veliko vzpostavljanja razmerij. Moram voziti kolikor sem pripravljen, in videti, kako zadeve tečejo. In če bom moral pospešiti, bom pripravljen. In upam, da bom v položaju, ko bom lahko vozil nekako bolj ležerno v določenem tempu in obdržal nekaj maneverskega prostora v rezervi, to je cilj.

Kako se Savdska Arabija primerja s prejšnjimi dogodki Dakar v Južni Ameriki – kjer ste zmagali tudi vi?

Sam Sunderland: V Savdski Arabiji je teren izjemen. V enem dnevu se vozite skozi sipine, struge, gore, prod, skale, vse, kar si lahko zamislite. resnično izgleda, kot da narava ponuja vse vrste terena. Obstaja del proge kjer iz tal štrlijo te 200 metrov visoki kupi umazanije, izgledajo kot nekaj iz Avatarja. Torej tu so super zanimive možnosti kar se tiče terena vendar zagotovo pogrešam delček duha Južne Amerike. V Južni Ameriki je ob cestah stalo na stotine tisoče ljudi in navijalo za nas. To je bilo res nekaj posebnega. To zagotovo pogrešam.

Ali vam to, da ste tekmovanje že osvojili, pomaga?

Sam Sunderland: Seveda, ja. Globoko v sebi veste, da zmorete, ker ste to storili že prej. Kot da ste se sami potrdili. Tako da to zagotovo pomaga. Obljubim pa, da ste med Dakarjem v najglobljih, najtemnejših mestih svojih misli, vsi so. In v tistih trenutkih imaš v glavi glasek, ki pravi: »kaj za vraga počneš? samo pojdi nazaj.« V tvoji glavi je nekaj podobnega hudiču in angelu, s katerima se spopadeš. Zagotovo vam pomaga, če si rečete: ‘ne, tukaj sem točno zaradi tega in vem, da sem to že opravil, zato le gremo.’ Med temi majhnimi boji vam to zagotovo pomaga.

Kako se soočate s fizičnimi zahtevami Dakarja?

Sam Sunderland: Vsak ima svoje načine za spopadanje s tem in iz izkušenj veš, kaj je najbolje za vas. Vsekakor kofein postane dober prijatelj, naprimer jutranja kava ali Red Bull pri polnjenju goriva. Pri tem poskušate narediti vse, kar je v vaši moči, da ostanete osredotočeni. Vendar nismo nadčloveški in vsi se kdaj počutimo utrujene. Ne boste se ne počutili utrujeni samo zato, ker imate izkušnje. Je pa tako, da boste to že prej prepoznali in bili pripravljeni ter si rekli: ‘prav, zdaj je pozno. Precej sem dehidriran, precej sem utrujen. Poskrbimo za to, preden postane prehudo in začne vplivati ​​na mojo uspešnost.’ Mislim, da tu nastopijo izkušnje. Kot sem rekel, samo zato, ker si izkušen, še ne pomeni, da se ne boš utrudil ali ne boš dehidriral. Mislim, da to samo pomeni, da boš to prej prepoznal ali se na to pripravil in imel nekakšen načrt, kako se s tem spopasti.

Sam, v prejšnjem življenju ste nekaj časa preživeli kot inženir dvigal. Kako je do tega prišlo in kako ste na koncu začeli početi to, kar počnete zdaj?

Sam Sunderland: Ko sem bil v Združenem kraljestvu, sem kot otrok dirkal v motokrosu in eden od mojih sponzorjev je bil Meridian Lifts. Locirani so na jugu in nekoč so sponzorirali veliko Speedwaya. Ko sem zapustil šolo, mi fakulteta ni bila usojena. Ponudili so mi službo in dejali, da imam lahko v sredo popoldne prosto, da grem trenirat. Bilo je super lepo od njih. To sem delal štiri leta in potem, ko sem se dokončno kvalificiral, so mi v Dubaju ponudili službo, da bi tam vodil nekaj šol za usposabljanje in dirkal za motokros ekipo. Tako da sem pridobil kvalifikacijo in po dolgem pogovoru nekako dejal »hvala za delo in vse, ampak zdaj bom odšel!« Toda bili so super prijazni in so to razumeli.

Ali bi kdaj pomislili na prehod z motocikla na avtomobile ali tovornjake?

Sam Sunderland: Gotovo bi bilo nekoliko varneje z varnostnim pasom! Mislim, da ima proti koncu kariere veliko motoristov to v mislih. Nekaj ​​fantov se zdaj odloča za »bugije« in to je skoraj nekakšna odskočna deska do avtomobilov, ker je proračun za avtomobile velik, razen če vam ponudijo tovarniško vozilo, kar pa ni tako enostavno, tudi če si na motociklu že bil zmagovalec Dakarja. Mislim, vsekakor, to je nekaj, česar ne bi izključil in bi rad poizkusil, če bi se pojavila priložnost. Malo sem se ukvarjal z avtomobilskimi dirkami in deli in mislim, da bi bilo zelo kul. Bil bi kot moj prijatelj Toby Price, ki se malo ukvarja z bugiji in avtomobili.

Kakšen je načrt za leto 2022 po Dakarju?

Sam Sunderland: Seveda si trenutno v mislih ne morem predstavljati, da bi se oziral predaleč od Dakarja, ker je to tako velika stvar. Bilo bi res dobro, če bi leto dobro začeli z zmago na Dakarju. Bilo je tako neverjetno osvojiti enega, toda zmagati še drugega bi res nekako vtisnilo pečat na tekmovanje. Moral bi videti, kako se bom počutil po tem. To je tako zahtevna naloga, ki je skoraj nerazumljiva. In če mi to uspe, bi si moral vzeti trenutek in zmago nekako ponovno ovrednotiti in se nato osredotočiti na naslednjo stvar.