O zgodovini bančništva se na Slovenskem pogostokrat govori le po osamosvojitvi, od leta 1991 naprej, a z denarjem smo poslovali že pred tem in pred dnevi sem se lahko prepričal, kako čudovito zgodovino imamo vse od daljnega leta 1820, ko je na naših tleh delovala že takratna Kranjska hranilnica. Z direktorico Zavoda NLB Kulturna dediščina, gospo Ireno Čuk, sva se sprehodila skozi novo mestno pridobitev Bankarium, ki ga boste lahko odkrivali skupaj z družino, prijatelji ali sami, ter se konec koncev preverili tudi, kako finančno opismenjeni ste, bodisi skozi finančni labirint ali katero od čudovitih zgodovinsko predstavljenih dejstev, ki vam bodo v celoti orisali, kako se je na slovenskih tleh razvijalo bančništvo. Za vse nostalgike pa imajo ohranjen tudi prvotni pult iz mestne hranilnice, kjer boste za hip odpotovali v pretekla obdobja. In hkrati s posebnimi VR-očali lahko pogledali, kako se bo bančništvo razvijalo v prihodnosti, kako hitro potuje posamezna transakcija in kdo vse mora skomunicirati med seboj do vaše 3-sekundne realizacije. Skrb za našo zgodovinsko in kulturno dediščino je tako izkazana tudi na strani naše največje banke in veseli nas, da ji bodo dodali tako tematska izobraževanja kot dodatne projekte, pri ohranjanju bogate kulturno umetniške dediščine.

DAVID: Če se za začetek dotaknemo samega imena, zakaj ravno Bankarium?

Irena Čuk: Bankarium je pravzaprav ime, ki spominja na izobraževanje, podobno kot parlamentarium, palentarium, to pa je razlog, da smo ga dodali k muzeju bančništva Slovenije. Muzej bančništva Slovenije je klasično tradicionalno ime, preko katerega si vsakdo predstavlja, kaj bo v njem doživel, nam pa se je to zdelo premalo. Zato smo iskali ime, ki lahko sporoča, da muzej ponuja veliko več kot le to, tudi center finančnega opismenjevanja in finančni labirint, Bankarium pa v osnovi pokriva ravno slednja.

DAVID: Postali ste direktorica zavoda NLB kulturna dediščina, nam lahko poveste več o tem?

Irena Čuk: Zavod je neprofitni zasebni zavod v 100-odstotni lastni NLB, d. d., ki ga je banka ustanovila za to, da lahko registrirano in pravno pravilno vodimo muzejsko in galerijsko dejavnost. Mi smo namreč banka in te dejavnosti sicer ne bi smeli opravljati – zaradi tega tudi registracija dejavnosti, za katero potrebujemo zavod.

DAVID: Kako ste prišli na idejo za odprtje lastnega muzeja (Banka Slovenije svojega že ima) in ohranjanje dediščine slovenskega bančništva?

Irena Čuk: Obstajala je dilema, ali prikazati le zgodovino banke NLB ali glede na pomen njene predhodnice, Ljubljanske banke, iti malce širše. Po pogovorih z zgodovinarji so nam ravno oni svetovali, naj se ne omejujemo na našo banko, češ da bi bila to velika škoda. Odločili smo se za nekaj širšega in dejali »dajmo dodati še zadruge, pa prve hranilnice«.

DAVID: Omenili ste, da ste zelo odgovorna banka, gre tudi za odgovornost do okolja, družbe, opravili ste veliko delo. 

Irena Čuk: Absolutno, v naši trajnostni strategiji in identiteti same znamke je zapisano, da vračamo družbi in da je lokalna skupnost pomembna. To veli tudi naš slogan »tu smo doma« in ker ravno zato želimo, da skupnost ter lokalno okolje obogatita – kulturna dediščina to počne. Ravno zaradi tega nam je zelo pomembno, da smo muzej lahko odprli v tej prelepi stavbi in v njej razstavili celotno zbirko.

DAVID: Kako bogata in pestra je zgodovina bančništva na Slovenskem, katero zanimivost bi morda izpostavili?

Irena Čuk: Predvsem premalo poudarjamo in poznamo delovanje prve Kranjske hranilnice, ki je bila odprta leta 1820 in je pravzaprav druga hranilnica v takratni Habsburški monarhiji. Prva je bila odprta le leto prej, leta 1819 pod nazivom Erste Oesterreichische Spar-Casse, danes Erste Bank. Zelo presenetljivo je, da se o tej hranilnici ve bolj malo, čeprav je za Ljubljano storila res ogromno in pomagala postaviti številne stavbe, številnim priskrbela kruh … Leta 1945 so jo pripojili Mestni hranilnici ljubljanski in velika škoda je, da se je tako izgubila iz spomina. No, mi jo sedaj počasi vračamo …

DAVID: V muzeju že uporabljate številne multimedijske vsebine, lahko v prihodnosti pričakujemo nove s tehnologijo podprte vsebine?

Irena Čuk: Časovnice v kupni moči nam je tako kot zemljevid konceptualno pripravil Inštitut za strateške rešitve pod vodstvom doktorja Jurija Stojana. Samo zasnovo so pozneje ustvarili TSE in Art Rebel, medtem ko je digitalna transformacija z VR-očali za navidezno resničnost plod našega lastnega koncepta, za realizacijo pa so spet poskrbeli pri Art Rebel. Na voljo je tudi celoten digitalni center finančnega opismenjevanja, igrice, kot sta finančni tetris in monopoli, borza …

DAVID: Bodo v sklopu razstave znotraj koncepta organizirana tudi kakšna predavanja, delavnice?

Irena Čuk: V načrtu so najprej delavnice na temo finančnega opismenjevanja za otroke, pozneje pa tudi za odrasle. Labirint lahko ob primerni angažiranosti sodelujočega zaloti za kar nekaj časa, tudi kakšno uro ali dve … Na voljo je tudi milijonar, milijon točk za finančno znanje na velikem ekranu, ki se ga lahko udeležijo skupine in med seboj malce potekmujejo.

DAVID: So ogledi muzeja vodeni? Tudi za skupine?

Irena Čuk: Da, ponujamo vodene oglede za skupine, ki so vnaprej najavljene. S tem lahko organiziramo vodnike, katerih vloge opravljajo naši bančni upokojenci. Slednje ravno usposabljamo, zanimivost pa bodo njihove lastne zgodbe …

DAVID: Bodo na vaših spletnih mestih obiskovalcem, numizmatikom in drugim ljubiteljem denarja in bančništva na voljo strokovna gradiva in zanimivi članki, povezani z muzejem?

Irena Čuk: Ja, tovrstno gradivo je v načrtovanju. Za zdaj so na spletnem mestu na voljo informacije o sami stavbi, naslednja faza pa je razširitev na zbirko in opis posameznih artefaktov. Pozneje nameravamo vključiti tudi razne strokovne članke s področja bančništva in denarja, ki bodo obiskovalcem ves čas na voljo.

DAVID: Eden izmed ključnih elementov muzeja je finančni labirint. Nam lahko poveste več o tem?

Irena Čuk: Šest postaj labirinta pomeni šest stopenj upravljanja z denarjem, od prvega zavedanja našega odnosa do denarja in želja na prvi postaji do razporejanja denarja med potrošnjo in investiranjem na drugi postaji. To razporejanje nam razloži tetris. Naslednja, tretja postaja se imenuje pametno financiranje, ki preko igrice monopoli omogoča odločitev za nakup želja prve postaje. Četrta postaja zajema kačo, ki nas uči o tem, koliko moramo vsak mesec privarčevati, da zagotovimo trenutno in pozneje tudi pokojninsko finančno varnost z rezervo. S kačo se premikamo okrog plač ter honorarjev in pobiramo kovančke in jih nato pospravimo v varnostno oziroma pokojninsko rezervo. Naslednja postaja je igrica borza, na kateri si samo sestavimo portfelj delnic, obveznic in depozitov in spremljamo, kako nam je le-ta v desetih letih zrasel. Podatki so realni, vendar stari dvajset let, vsakič pa se rezultati spreminjajo glede na to, katero časovno obdobje tistih dvajsetih let program izbere. Na koncu nas čaka še test finančne pismenosti, ki preverja naše končno znanje.

DAVID: Je to prvi projekt zavoda NLB kulturna dediščina? Kakšni so vaši cilji za prihodnost? Lahko govorimo tudi o ohranjanju umetniških zbirk znotraj banke?

Irena Čuk: Zavod je registriran za muzejsko in galerijsko dejavnost, nanj pa sta preneseni obe zbirki, tako muzejska kot umetniška. Umetniška zbira NLB je največja zasebna zbirka umetnin moderne dobe v Sloveniji, zajema več kot 2900 likovnih del. Slednja so za zdaj na ogled zgolj v službenih prostorih banke, želimo pa si, da bi bila čim bolj razstavljena in na ogled javnosti. Če se spomnite, je leta 2018 Ministrstvo za kulturo obe zbirki razglasilo za državno bogastvo in s tem na nas preložilo odgovornost, da zbirke ne le ohranimo, temveč jih tudi predstavimo javnosti. Imate prav, naslednji projekt je projekt ustanovitve galerije, v kateri želimo predstaviti vsaj del naše zbirke in organizirati tudi kakšno drugo dejavnost.

DAVID: Za konec bi lahko rekli, da s tem in prihodnjimi projekti nadaljujete delo hranilnic, ki so v preteklosti vzpostavljale dialog z družbo in jo ozaveščale, hkrati pa pomagale graditi vrednote družbe …

Irena Čuk: Družbena odgovornost je naša zaveza in tega se držimo, ker smo tu doma.

VEČ INFORMACIJ O SAMEM MUZEJU IN AKTIVNOSTIH LAHKO NAJDETE NA KLIK.