MAJHNI KORAKI, VELIKE SPREMEMBE

Miha Horvat je diplomiran filozof, ki se je kljub temu, da je zrasel v podjetniškem okolju, tega kar nekaj časa izogibal. Ko je spoznal, da lahko njegove misli spremenijo svet na bolje, je skupaj z bratom in prijateljem zagnal projekt Treecelet, ki preko prodaje unikatnih zapestnic v 15 evropskih državah skrbi za pogozdovanje po vsem svetu. Kot pri večini od nas je tudi pri Mihi ena njegovih večjih ljubezni kava, pri čemer pa dodaja, da je velik zagovornik trajnih rešitev, tudi pri uživanju tega čarobnega napitka. Preden vas prepustimo prebiranju, bi radi izpostavili še tale citat: »Trajnosti ne dojemam kot to, da en človek to dela popolno. Veliko večji efekt je, če milijone ljudi živi nepopolno, toda z malimi spremembami. Vsak lahko začne z malimi stvarmi, ki imajo ogromno plusov, če jih dela milijone ljudi.«

  

DAVID: Miha, za začetek nam povejte nekaj o sebi in projektu Treecelet. Kako se je gimnazijec, ki je želel postati profesor, lotil tovrstnega projekta?

Miha Hrovat: Star sem 28 let, po izobrazbi diplomiran filozof in rusist. V času študija je bila zame ena izmed glavnih točk zanimanja tema morale in etike. Kot najstnik sem bil obseden z Michaelom Jacksonom, zaradi katerega verjamem, da je možno spreminjati svet na bolje. Imel sem druge podjetniške projekte, ampak ko smo začeli s Treecelet, sem vedel, da je to to, kar iščem. Treecelet je eden največjih sejalnih projektov v EU, s katerim skrbimo za sajenje dreves pri nas in po svetu. Ljudje včasih začudeno vprašajo, če je to res slovenski projekt. Ustvarili smo ga jaz skupaj z bratom Jakom ter prijateljem Domnom. Sredstva pridobivamo s prodajo zapestnic ali pa partnerstvi z drugimi podjetji, ki želijo prispevati. Danes delujemo v 15 različnih državah v EU, sadimo pa na desetih različnih lokacijah.

DAVID: Na spletu smo zasledili, da nikoli niste bili preveč navdušeni nad podjetništvom, danes pa ste se konec koncev tudi sami znašli v teh vodah. Kako je prišlo do tega zasuka?

Miha Hrovat: Izhajam iz podjetniškega okolja. Čeprav sem se temu dolgo časa upiral, sem na fakulteti spoznal, da ves čas razmišljam, kako bi nekaj ustvaril in spravil v svet. Podjetništvo je tudi tekmovanje in kot športnik to obožujem. Ko pa sem se zavedal moči podjetništva, da lahko tako najhitreje in učinkovito spreminjam svet, se mi je vse poklopilo. Treecelet poveže vse, kar sem – športni podjetnik z željo po spreminjanju sveta. Ko pogledam nazaj, v resnici moja pot ni mogla biti drugačna, saj zaradi staršev z bratom razmišljava zelo drugače.

DAVID: Ste na spletu morda zasledili YouTube osebnost MrBeast, ki je skupaj z nekdanjim Nasinim inžinirjem Markom Roberjem s projektom #teamtrees pomagal zasaditi že več kot 23 milijonov dreves od prvotnega cilja 10 milijonov? Kakšni pa so vaši cilji, zasledili smo milijon?

Miha Hrovat: Seveda, to je bila odmevna zgodba. Ko smo videli to pobudo, smo bili veseli, da nekdo svojo moč na socialnih omrežjih usmerja v ustvarajanje pozitivnega učinka na svet. Milijon je naš prvi cilj, ampak se absolutno ne bomo ustavili pri tej številki. Trenutno se nahajamo pri 600 tisoč drevesih.

DAVID: Koliko Co2 naj bi privarčevali z nakupom zapestnice Treecelet? Lahko našim kupcem razložite na kakšne načine z nakupom pripomorejo k ohranjanju narave?

Miha Hrovat: V povprečju drevesa, ki jih sadimo v našem projektu, izravnajo približno 200 kg ogljikovega dioksida. To je recimo dovolj za približno 1500 prevoženih kilometrov z avtom. Zavedati se moramo, da Slovenci na nek način živimo v mehurčku, saj imamo gozdov res veliko. Okrog 60% površine Slovenije je gozdnate, zato si včasih težko predstavljamo, kaj pomeni pomanjkanje dreves. Drevesa imajo zelo primarno funkcijo v naših življenjih. Na lokalni ravni zadržujejo vlago v zemljo, preprečujejo erozijo zemlje, celo vplivajo na bolj vlažno lokalno podnebje. Posledica vsega tega je rodovitna zemlja, s čimer pride dovolj hrane, ki je tudi kvalitetnejša. Kratko rečeno, na področjih kjer gozdovi izginjajo, hkrati narašča lakota. Na globalni ravni pa drevesa vsrkavajo co2 in proizvajajo kisik. Drevesa so ena najmočnejših naravnih orodij v boju proti globalnemu segrevanju.

DAVID: Nam lahko poveste več o projektu “Forest Heroes”? Kakšen je njegov cilj, kako se mu lahko pridružimo?

Miha Hrovat: Verjamemo, da je vsak človek lahko heroj na svoj način in pomaga naravi ter tako omogoča lepšo prihodnost sebi in otrokom. Forest Hero je program, ki smo ga razvili z mislijo, da s čim manj sredstvi lahko ljudje naredijo velik vpliv na mesečni ravni. Tako recimo lahko za ceno ene kave na teden mesečno posadijo 6 dreves. To je tudi dovolj, da glede na povprečne vrednosti Slovencev posameznik izravna svoj ogljični odtis. Pridružite se mu enostavno tako, da obiščete spletno stran treecelet.si, poiščete zavihek Forest Heroes in se naročite.

DAVID: Kdo snuje, dizajnira vaše zapestnice in iz česa vse so? Ali v prihodnosti načrtujete tudi širjenje na druga področa mode in življenskega sloga?

Miha Hrovat: Zapestnica dizajniramo kot tudi izdelujemo sami. Največ zapestnic izdela Domnoma punca, saj smo tako lahko omogočili, da lahko dela od doma, saj imata dva majhna otroka. V času obdarovanj predvsem v decembrskem času, so nam pomagali tudi že v lokalnem centru, ki zaposluje težje zaposljive ljudi. Trudimo se, da so zapestnice čim bolj ekološke. Zato prehajamo na povsem naravne bombažne vrvice, embalaža pa je iz recikliranega papirja. Želje so, da razširimo ponudbo izdelkov, ampak v tem trenutku želimo ohraniti stvari preproste. Bodo pa sigurno novosti čez čas.

DAVID: Vaša družbena odgovornost se ne konča le pri trajnostnih zapestnicah in sajenju dreves temveč tudi pri tem, kdo jih izdeluje. Kako to, da ste se odločili za ta korak?

Miha Hrovat: Zapestnice so zamišljene tako, da jih lahko dela vsak in kjerkoli. Kar je idealno, saj jih lahko delajo ljudje od doma. Dve mamici z majhnimi otroki jih izdelujeta na tak način.Naša misija je ustvarjati trajnostno in pošteno življenje s pomočjo sajenja dreves. Gradimo torej na zdravih  trajnostnih kot tudi socialnih vrednotah.

DAVID: Postali ste eden prvih CO2 nevtralnih obrtnikov pri nas. Katere korake ste morali sprejeti za doseg tega statusa, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?

Miha Hrovat: Vsako leto izračunamo CO2 odtis našega podjetja in dobljeni ogljični odtis izravnamo s posajenimi drevesi. Kot rečeno – drevesa vsrkavajo CO2. To je en od načinov, kako lahko kot podjetje prispevamo. Seveda pa je to vmesna rešitev. Zavzemati se moramo za zmanjševanje odtisa in s takšnim “odpustkom” ne bomo rešili podnebnih izzivov. Je pa sigurno dober način, kako pa vendarle lahko izravnamo razliko, ki jo trenutno zelo težko zmanjšamo.

DAVID: Kupec naroči zapestnico in s tem “kupi” sadiko. Kako zadeve potekajo naprej? Kdo posadi drevesa, kje so ta posajena… ?

Miha Hrovat: Z vsako zapestnico kupec financira posaditev 3 dreves. Glede na zapestnico lahko tudi izbira lokacijo.Za sajenje dreves sodelujemo z najbolj priznanimi organizacijami ter podjetji za sajenje dreves, povezujemo pa se tudi z lokalnimi skupnostmi. Tako na primer sadimo v Tanzaniji. Čisto konkretno to izgleda tako, da v lokalnem gozdu sejalna ekipa nabere semena ter v drevesnici vzgoji sadike. Ko so dovolj velike, jih pripeljejo na lokacijo sajenja dreves, kjer jih s pomočjo lokalne skupnosti tudi posadimo. Trenutno imamo 10 aktivnih lokacij, ki jih podpiramo: Tanzanija, Indonezija, Madagaskar, Amazonski pragozd, tudi v Sloveniji sadimo. Vse lokacijo si lahko ogledate na spletni strani treecelet.si.

DAVID: Sodelujete s številnmi tujimi sodelavci. Je vaš projekt že presegel meje Slovenije, je ta postal mednaroden?

Miha Hrovat: Naš projekt je presegel meje v nekaj mesecih po tem, ko smo začeli projekt v Sloveniji. Takoj, ko smo videli, da je to nekaj, kar se poleg ustvarjanja pozitivnega učinka na svetu izzide tudi finančno, smo projekt zagnali v Avstriji, nato v Nemčiji, Veliki Britanijo in tako naprej. Danes delujemo v 15 državah po Evropi. Cilj je postaviti vse-evropski projekt in smo na dobri poti. Naše zapestnice so do danes odpotovale v več kot 38 držav, tudi v Vietnam, Japonsko, Kitajsko, … Tudi za sajenje dreves sodelujemo z ljudmi praktično s celega sveta.

DAVID: Če se navežemo na zadnje vprašanje, kako ozaveščeni smo Slovenci glede trajnosti in ohranjanja narave?

Miha Hrovat: Slovenci imamo zelo dober čut do narave in smo tudi zelo ozaveščeni. Zelena barva je v naši krvi. Ko potujem po svetu, vidim, da Slovenci res znamo z občutkom. Seveda nismo idealni, ni pa naključje, da nas evropske države postavljajo kot zgled. Kot se lahko zadržimo kupovanje nepotrebnih stvari, tega bi se lahko bolje zavedali. Vsaka kupljena “bedarija” je pravzaprav glas, da podpiramo tak izdelek in da tega želimo več. Glasujemo z našimi denarnicami.

Drevesa so izjemno pomemben faktor ohranjanja narave, saj zadržujejo vlago in preprečujejo erozijo zemlje. Poleg tega vplivajo na lokalno podnebje, saj tudi ozračje ohranjajo hladnejše in bolj vlažno. Vse to omogoča odlične poljedelske razmere, ki jih brez gozdov ne bi bilo. Tudi s kavo ni nič drugače. Kakovostna kava je neposredno povezana z vremenom lokalnega okolja. Kava na gozdnatih območjih raste ravno zaradi omenjenih pozitivnih vplivov dreves na gozdove, drevesa imajo na plantažah tudi vlogo ohranjanja sence in vlažnosti, da so kavna zrna, ki jih sveže mleta popijemo v skodelici kave, izbranega in kakovostnega okusa. Tega se izjemno zavedajo tudi v podjetjih Barcaffè in Treeclet, kjer so odločili, da bodo s pomočjo Barcaffè vsako leto posadili dodatnih 10 tisoč dreves.

DAVID: Kako pa je kaj z vašimi razvadami? Je pitje kave zjutraj obvezen del vašega vsakdana?

Miha Hrovat: Da, kava je del mojega vsakdana. Trajnosti ne dojemam kot to, da en človek to dela popolno. Veliko večji efekt je, če milijone ljudi živi nepopolno, toda z malimi spremembami. Vsak lahko začne z malimi stvarmi, ki imajo ogromno plusov, če jih dela milijone ljudi. Zadnje čase buri duhove izjava o zmanjševanju uživanja mesa. Ampak je izjava zelo resnična in na mestu. Pretirana proizvodnja in konzumacija mesa je največji krivec za izgubljanje gozdov ter eden glavnih vzrokov za podnebne spremembe. Kot potrošniki to lahko kontroliramo. Ne govorim o tem, da moramo vsi čez noč postati vegani. Dajem samo možnost razmisleka, da ni tako hudo, če ne jemo mesa 3x na dan. Vsak lahko pri sebi razmisli, kaj lahko naredi. Še enkrat, ne govorim o popolnosti, ampak o zmanjševanju pri stvareh, ki so konec koncev tudi boljše za nas. Kupci imamo možnost izbire in čisto konkretno pri kavi imamo opcijo izbrati znamke, ki izboljšujejo svoje prakse. Lahko izbiramo kave, ki imajo znano od kod prihaja in tudi preverjeno socialno poštenost kave. Primer dober prakse je Barcaffe, ki tudi sadi drevesa z nami v okviru projekta Treecelet.

DAVID: Si natočite kavo tudi v okolju prijazne stekleničke za čez dan, med vašimi številnimi opravili? 

Miha Hrovat: Delamo od doma, kjer še vedno uporabljamo steklene kozarce (smeh :) ). Seveda, strogo se izogibam stvarem za enkratno uporabo. Mislim, da je to v Sloveniji postala že skorajda norma in smo se ljudje začeli že grdo gledati, če opazimo koga, ki nepremišljeno razmetava s pripomočki za enkratno uporabo.

DAVID: Najtežje se je “Premakniti se”. Kdaj ste se vi premaknili k popolnemu stiku z naravo? Kaj vas je najbolj spodbudilo? 

Miha Hrovat: Sebe ne bi opisal kot človeka, ki je v popolnem stiku z naravo. V resnici moje življenje izgleda zelo drugače. Večino časa presedim za računalnikom, saj je moja naloga razvijati projekte naprej, kar pomeni delati na novih spletnih straneh, številni videoklici in sestanki, usklajevanje z ekipo, itd. Če bi lahko opisal naše delo, bi se še najbolj približali IT oddelkom. Kar pa imamo, je to, da verjamemo, da smo podjetniki super heroji današnjega časa. Zavestno smo se odločili, da bomo naše znanje uporabili za maksimiziranje pozitivnega učinka na naravo, živali in ljudi. Neverjetno spoštovanje imamo do narave in vsega, kar je ustvarila. Tudi ljudi. Verjamemo, da je podjetništvo gonilna sila dobrega na tem svetu in naše poslanstvo je negovati to silo in jo eksponentno širiti.