»LAHKO ČAKAM VEČ DNI IN NE POMIJEM POSODE!«

Potem ko je po dirki, za katero je legendarni tekač Colin Jackson dejal, da je bila »najboljša atletska predstava vseh časov«, podrl lasten svetovni rekord, je Karsten Warholm postal človek tega dne v svetovni atletiki. V razgibanem intervjuju je bralcem zaupal več o pritisku priljubljenosti, psihologiji vrhunskih predstav in njegovi strasti do Lego kock, dotaknil pa se je tudi prihodnjih pričakovanj in primerjav z največjimi vseh časov.

Ljudje vedno pričakujejo, da boste zmagali, zlasti na velikih tekmovanjih. Ali vam to daje dodaten zagon?

Karsten Warholm: Biti favorit prinaša velik pritisk, hkrati pa je to odličen indikator, ki kaže, da ste naredili nekaj prav. Če želite biti vrhunski, morate nastopati na nivoju in se nato naučiti živeti s tem, da ste včasih tudi favorit. Tako da s tem nimam težav, seveda pa to v mešanico vnese veliko dejavnikov, ki jih prej ni bilo. Je pa to del igre in mislim, da je dobro, če se tega navadiš.

Znani ste po tem, da na startni črti opravljate poseben ritual, kako je do tega prišlo?

Karsten Warholm: Ko treniram, je to kakovosten trening proti merilniku časa. Zato, da ustvarim adrenalin in poskušam napraviti kakovostno zaporedje, v katerem na treningu premikam meje, se z vajami fizično »napihnem«, kar daje nato treningom poseben občutek. Tam se je začelo in kasneje sem postopek vzel s seboj na tekmovanja. Zdaj to redno počnem, je del moje rutine. Vem pa, da je videti neumno!

Ljudje pogosto govorijo o naslednjem Usainu Boltu. Atletika slednjega ni potrebovala, saj v vrsti čaka kar nekaj superzvezdnikov, kot ste vi, Mutaz Barshim in Mondo Duplantis. Je dober občutek biti del te družbe?

Karsten Warholm: Stoodstotno. Počaščen sem, da sem omenjen v tej družbi in mislim, da je prav, ker bo Usain Bolt vedno Usain Bolt. Bil je preprosto neverjeten tako v svetu atletike in zunaj atletske družine in okolja. Mislim, da je zelo dobro, da je na obzorju veliko vrhunskih športnikov, kar je odlično tudi za tekmovalnost. Samo držim pesti, da bom prihodnjih pet ali šest let konkurenčen.

Velikokrat omenite svojega trenerja Leifa Olava Alnesa. Bi bilo pošteno reči, da je vaš skriti junak? Že dolgo je v vašem taboru …

Karsten Warholm: Leif je zelo izkušen trener – to počne že 40 let in zelo »varno« je imeti nekoga takega v svoji ekipi. Ne obremenjuje se, ve, kaj mora narediti in tudi na treningih, kar je najpomembnejše pri stvari, ki jo počnemo, obstaja veliko nadzora in vedno se nekje skriva namen za stvari, ki jih izvaja. Zelo dobro komuniciramo. Ni tako, da je on šef in delam vse, kar mi zaukaže. Pogovarjamo se o stvareh in poskušamo najti najboljši način, da se s stvarmi spopademo in tu smo našli zelo dobro ravnovesje za doseganje vrhunskih rezultatov.

Oba sta videti kot osebi z močnim značajem. Ali obstajajo točke, kjer to pride do izraza?

Karsten Warholm: Mislim, da Leif rešuje te trenutke, ker sem mlajši in bolj impulziven. Je karakter z veliko osebnosti, vendar zna zelo premišljeno narediti korak nazaj in razmišljati o situacijah ter jih pomirjati. Nikoli se ne jezi, vedno govori, naj se umirimo in poiščemo dobro rešitev. Pravi, da je to vprašanje starosti in da bom tudi jaz enkrat prišel na to točko.

Kdaj ste se prvič srečali z atletiko? Kako »mladi« ste bili?

Karsten Warholm: Mislim, da sem bil res mlad. Če se ne motim, sem se z atletiko začel ukvarjati pri sedmih ali osmih letih. No, zelo zgodaj sem se začel ukvarjati s tekom, hkrati pa sem igral tudi nogomet. Bil sem strelec. Uporabil sem svojo hitrost in to je vse, kar sem imel. Igral sem številko 9. Nikoli nisem prišel daleč. Ugotovil sem, da sem boljši tekač in ker sem pri atletiki užival, sem z njo nadaljeval, tako da nikoli nisem zares odkril svojega celotnega nogometnega potenciala.

400 m z ovirami je zanimiv način vstopa športnikov v svet atletike. Ali disciplino izberete vi ali ona izbere vas?

Karsten Warholm: Mislim, da slednje. Ukvarjal sem se z dekatlonom in zmagal na svetovnem prvenstvu do 18 let v več disciplinah. Čez nekaj časa je moj trener ugotovil, da bi se moral preizkusiti v teku na 400 m z ovirami, saj je menil, da je to nekaj, kar bi lahko ustrezalo mojemu stilu teka na 400 m in 110 m z ovirami. Tako sem vstopil v kategorijo in se nikoli več ozrl nazaj.

Kaj je skrivnost, da ste v tem dobri in da je vse videti tako enostavno?

Karsten Warholm: V našem športu disciplino imenujejo morilec moških in za to obstajajo dobri razlogi. Pri 400 m z ovirami mi je všeč, da gre za šport ritma, ki združuje veliko različnih sposobnosti. Morate biti hitri, imeti dobro tehniko, biti sposobni preteči celotno razdaljo, hkrati pa veliko stvari postaviti na svoje mesto. Všeč mi je, kako ritem deluje na prvih osmih ovirah, zadnjih 100 m pa gre le še za to, da pridem na cilj. To je težko, a tudi to mi je všeč. Bolj ko treniram, bolj se mi zdi, da obstaja še več dela. To je razdalja in tip discipline, kjer lahko dobro opraviš veliko stvari in hkrati najdeš nove stvari za izboljšave.

400 metrov z ovirami ste spremenili v bolj kul dogodek …

Karsten Warholm: Cenim to. Pred seboj sem imel nekaj pomoči v tekačih, kot sta Ed Moses in Kevin Young. To je eden najbolj vročih dogodkov na svetu in to nisem samo jaz. Imamo veliko tekmovalcev, ki premikajo meje, zato mislim, da je karavana postala res razburljiva. Težko je biti navdušenec nad atletiko, ki si ne želite ogledati teka 400 m z ovirami in vesel sem, da sem del tega.

Prebral sem, da imate radi sladkarije. Je to eno od odrekanj, ki ste jih morali sprejeti?

Karsten Warholm: Trenutno sem zelo resen glede tega, kar počnem, zato o teh stvareh ne razmišljam preveč. Vedno je lepo, ko je sezone konec in se ti zdi, da si opravil dobro delo, nakar se lahko sprostiš za teden dni, preden se vrneš na trening. Trenutno sem na mestu, kjer želim še naprej delati in ves čas izkoristiti za izboljšanje. Obožujem pa sladoled in bonbone in ko treniram, se počutim bolje, če jem bonbone! Vendar imam vseeno trenutke, ko sem zelo strog glede hrane.

Kot kaže najdete čas tudi za druge interese, na primer Lego. Je bil to samo hobi med popolno zaporo javnega življenja?

Karsten Warholm: Tukaj lahko vidite, da trenutno delam na Hogwartsu. Veliko sem se ukvarjal in igral z Legom. Gre za hobi po vadbi in za način, da se sprostim. Kot otrok sem veliko sestavljal, vendar se mi je to kasneje dolgo časa zdelo neumno, saj odrasli tega ne počnejo. Potem pa dobiš več samozavesti in se zavedaš, da moraš početi to, kar ti je všeč. Lego je moj način, da počnem nekaj, kar rad počnem, hkrati pa je vse skupaj zelo nostalgično. To je nekaj, kar mi je bilo tudi prej všeč. Hkrati sestavim veliko stvari, ki sodijo na polico in so tudi videti dobro.

Ali obstajajo drugi sanjski projekti, ki bi jih lahko ustvarjali na progi ali zunaj nje?

Karsten Warholm: Vedno sem sanjal, da bi skočil čez avtomobil, vendar je to zadnja stvar na seznamu, ker moram storiti vse, da se ne poškodujem. To bi bil neki sanjski projekt, vendar nisem prepričan, če bi imel dovolj poguma. Za zdaj delam na 400 m z ovirami. Zabavno je delati z velikimi blagovnimi znamkami, kar mi daje priložnost, da preizkusim stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. Mislim, da je to zelo zabavno in poskušam uživati v izkušnji.

Karsten Warholm: Bi morda lahko preskočili avtomobil Maxa Verstappna?

Karsten Warholm: To bi bilo super, ampak lahko si predstavljate, da če avtomobil vozi 100 km/h, to znese 30 metrov na sekundo. Timing mora biti izjemen. To je težko in hkrati predstavlja visoko tveganje. Nisem prepričan, da se bom kdaj spustil v to, vendar bi bilo zabavno. Nisem prepričan niti, če bi mi trener to dovolil.

Če bi izbrali najmanj ljub atletski dogodek, kateri bi to bil?

Karsten Warholm: Maraton, 100-odstotno. Nisem ustvarjen za to. Najdlje, kar sem tekel, je verjetno 2000 m v šoli v sedmih minutah in pol. Res sem slab.

Je kdo na seznamu oseb, ki bi jih najraje spoznali?

Karsten Warholm: Mislim, da je to verjetno Usain Bolt in upam oziroma vem, da mi bo to enkrat uspelo!

Ali imate kakšne slabe navade?

Karsten Warholm: Veliko jih je. Vedno zamujam, to je verjetno moja najhujša slaba navada in marsikomu to ni všeč. Poskušam pa to spremeniti. Zame, v moji glavi, lahko vožnjo z avtomobilom, ki traja 10 minut, opravim v petih in to ni dober način razmišljanja. Vendar to sem samo jaz, pozitiven glede časa!

Česa ljudje ne vedo o vas?

Karsten Warholm: Najbrž res česa! Ne hodim naokoli s skrivnostmi. Kar je pravzaprav skrivnost o meni, je to, da sem neverjetno len, ko gre za vse drugi. Lahko treniram osem ur in sem popolnoma osredotočen, potem pa sem len. Lahko čakam več dni in ne pomijem posode!