KARTICA VISA NI LE PLAČILNO SREDSTVO

Z direktorico Vise Europe za Slovenijo Alenko Mejač Krassnig smo se v luči trenutnih razmer in vseprisotne digitalizacije pogovarjali o tem, kako ta vpliva na svet bančništva in kartičnih plačil, ob tem pa smo se seveda dotaknili tudi vplivov pandemije na pospešitev celotnega procesa digitalizacije. Beseda je stekla tudi o pripravljenosti Slovencev na prestop v digitalno dobo, izvedeli pa smo tudi, katerih ugodnosti se na sončni strani Alp najbolj razveselimo.

DAVID: Kako so trenutne razmere na področju pandemije vplivale na uporabo brezstičnih plačilnih sredstev? Ste opazili porast uporabe vaših storitev?

Alenka Mejač Krassnig: Življenje v zadnjem letu pandemije se je močno spremenilo, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Podjetja in organizacije vseh velikosti se na različne načine soočajo z izzivi, ki jih je prinesel covid-19. Življenje se je digitaliziralo. Brezstično plačevanje ni več le udobje, temveč nuja. Vedno pogosteje kupujemo prek spleta. Povpraševanje po brezstičnih plačilih kaže, da je to postala norma za evropske potrošnike in trgovce na drobno. Brezstična plačila so priljubljena, ker združujejo hitrost in priročnost z varnostjo. Pri brezstičnih karticah je stopnja goljufij med najnižjimi med vsemi vrstami plačil. V državah, kjer se brezstična plačila pogosto uporabljajo, pa so goljufije na prodajnem mestu še vedno na najnižji ravni v zgodovini. Ugotavljamo, da je tehnologija enostavnega plačevanja, kot je brezstično plačevanje, ključnega pomena v svetu, v katerem bodo izkušnje brez dotika še naprej prisotne. Brezstični način je ključnega pomena za vrnitev ljudi k javnemu prevozu, kar je posledica že naraščajočega globalnega trenda in zagona za odprto brezstično potovanje. Število transakcij za javni prevoz s kartico Visa (avtobusne linije, lokalni promet, železnice) je v Sloveniji od septembra 2020 do septembra 2021 raslo več kot dvakrat hitreje kot število vseh transakcij Visa.

DAVID: Kako smo Slovenci sprejeli nenadno potrebo po vse bolj pogosti izvedbi kartičnih plačil in vse bolj pogosti uporabi plačilnih kartic za plačevanje preko spleta? Nekateri trgovci namreč niti ne dopuščajo več plačila po povzetju …

Alenka Mejač Krassnig: Zaradi razmer, ki jih je povzročil covid-19, smo še pospešili prehod na digitalno tehnologijo. S povečanjem števila brezstičnih plačil se je v veliki meri povečalo tudi povpraševanje po e-trgovanju. Pametni telefoni, tablični računalniki in druge povezane naprave omogočajo nove načine plačevanja, od plačevanja v aplikaciji, prek spletnega do osebnega plačevanja. Visa Token Service je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti teh transakcij, saj odstrani občutljive podatke o plačilnem računu in varno poveže račune Visa s povezanimi napravami. Visa je razvila globalno platformo za tokenizacijo, da bi zmanjšala vpliv goljufij. Tokenizacija doda dodatno raven zaščite plačil potrošnikov, saj odstrani občutljive podatke o plačilnem računu in jih nadomesti z edinstvenim digitalnim identifikatorjem, t. i. žetonom. Tokenizacija je bistvo mobilnih plačilnih sistemov. Če imetnik kartico izgubi ali mu ukradejo mobilno ali drugo napravo, so njegovi podatki o kartici še vedno zaščiteni, potrošnik pa lahko prekliče žeton, ne da bi preklical svojo kartico. Število transakcij Visa s tokeniziranimi karticami je od septembra 2020 do septembra 2021 v Sloveniji raslo skoraj sedemkrat hitreje kot število vseh transakcij Visa. Tokenizacija pomeni, da pri nakupih potrošniki ne razkrijejo podatkov o svojih karticah, kar še dodatno varuje njihove podatke. Žetoni so odvisni od naprave, zato se za vsako napravo uporablja edinstven žeton. Lahko so specifične za posameznega trgovca – z edinstveno kodo za vsakega trgovca. Poleg tega so lahko edinstveni za posamezne primere uporabe – na primer žetona, ustvarjenega za brezstično uporabo, ni mogoče uporabiti na spletu. Potrošnikom v 34 evropskih državah pomagamo pri varnem mobilnem plačevanju, saj omogočamo skoraj 800 programov in denarnic za mobilno plačevanje v Evropi. Poleg tega je Visa s partnerstvom z družbo Vipps omogočila digitalno denarnico še več bankam v Evropi, kar potrošnikom omogoča pošiljanje denarja, plačevanje in prejemanje plačila prek mobilne denarnice.

DAVID: Dotaknili smo se fizičnih oseb, kaj pa podjetja in ponudniki storitev? Ste imeli zanje pripravljene kakšne posebne ali enostavne rešitve za vpeljevanje kartičnih plačil?

Alenka Mejač Krassnig: Februarja letos je Visa sporočila, da se je pobudi Where You Shop Matters pridružilo več kot 100 partnerjev po vsej Evropi, da bi s tem lastnikom malih podjetij pomagali razviti digitalne zmogljivosti in še naprej pomagali svojim skupnostim. Od začetka izvajanja programa poleti 2020 je podporo prejelo več kot dva milijona malih podjetij po vsej Evropi. Objava predstavlja pomemben mejnik v zavezi družbe Visa, da pomaga osmim milijonom malih in srednje velikih podjetij v Evropi – in 50 milijonom po vsem svetu – pri vzpostavitvi spleta, prilagajanju in zagotavljanju prihodnosti njihovega poslovanja. Covid-19 ima po vsej Evropi še vedno uničujoč vpliv na mala podjetja. Raziskava, ki jo je izvedla Visa, je pokazala, da je 65 odstotkov malih podjetij zaskrbljenih glede prihodnosti svojega podjetja. Ker morajo številna mala podjetja delovati v pogojih omejitev in zapor, vse pogosteje prenašajo svoje poslovanje na splet in se odločajo za digitalna plačila. Podatki Visa kažejo, da se je v več kot desetih evropskih državah spletna prodaja povečala za 20 odstotkov, osem od desetih transakcij pa je zdaj brezstičnih. Mala podjetja imajo ključno vlogo v naših skupnostih in številna še naprej poslujejo v težkih razmerah, ki jih je povzročil covid-19. Še naprej nas navdihujejo inovativnost in podjetniški duh številnih lastnikov malih podjetij, ki se trudijo prilagoditi svoje poslovanje, da bi lahko še naprej služili svojim strankam. Ponosni smo, da je naše partnerske pobude izkoristilo že več kot dva milijona malih podjetij. Še naprej smo zavezani, da si bomo skupaj s strankami in partnerji prizadevali za gospodarsko okrevanje, ki bo ohranilo mala podjetja v središču naših skupnosti.

DAVID: Kako pa je z varnostjo? Se je število zlorab sorazmerno povečalo s porastom uporabe ali ste bili na to pripravljeni?

Alenka Mejač Krassnig: Podobno kot pri navadnih transakcijah, je tudi pri spletnih tveganje zelo majhno.Spletno nakupovanje temelji na ideji preprostosti in udobja. Zato mora biti izkušnja preverjanja, ki nam omogoča varen nakup, za potrošnika preprosta in priročna. Omogočiti mu mora, da zlahka opravi nakup, saj če so stvari preveč zapletene, se kupec pogosto odloči, da bo nakupovalno košarico opustil.Novi predpisi torej pomagajo vsem: trgovcem na drobno, potrošnikom in bankam. Z zahtevo, da potrošnik potrdi, da je plačilo, ki mu je bilo pripisano, resnično, skuša SCA zmanjšati stopnjo goljufij. Za preverjanje pristnosti plačila mora potrošnik svoji banki posredovati dovolj trdne podatke, da ga je mogoče identificirati, hkrati pa jih goljuf težko posnema. Nedvomno je bila implementacija sistema 3-D Secure zelo pomembna. To je namreč industrijski standard, ki ga Visa med drugim uporablja pri transakcijah e-trgovanja za preverjanje pristnosti plačnikov. Njegova glavna prednost je možnost avtentikacije z biometričnimi rešitvami, ki jih je mogoče implementirati v mobilno aplikacijo banke. To omenjam zato, ker menim, da je biometrija in na splošno element avtentikacije, znan kot »nekdo/nekaj, kar stranka je«, najboljši drugi element postopka, ki racionalizira plačila. »Nekaj, kar stranka ima« bi po mojem mnenju morala biti glavna kategorija. Odsvetujem rešitve, ki temeljijo na kodah PIN in geslih.

DAVID: Ali mislite, da smo Slovenci pripravljeni opustiti gotovino vsaj pri izvrševanju spletnih naročil in storitev ali je za to še prekmalu?

Alenka Mejač Krassnig: Zavezani smo, da imetnikom kartic Visa omogočamo izbiro načina plačevanja, kar vključuje plačevanje v trgovinah, na spletu ali dvig gotovine na bankomatu. Gotovina je v Evropi še vedno pomemben način plačevanja. Visa želi zagotoviti pravo ravnovesje za vse udeležence v plačilnem ekosistemu in trgovcem na drobno ter potrošnikom v vseh skupnostih zagotoviti dostop do širokega nabora plačilnih možnosti, vključno z gotovino, vendar na način, ki imetnike kartic Visa ščiti pred zaračunavanjem previsokih provizij.

DAVID: Pandemija nas je najbrž pripravila k temu, da nekako pospešimo postopke digitalizacije in vpeljave kartičnih plačil na čim več možnih mestih. Ste imeli podobne načrte že v mislih?

Alenka Mejač Krassnig: Pandemija je zagotovo pospešila trend digitalizacije in dala prednost digitalnim plačilom, ne le v smislu e-trgovine. Rast elektronskega poslovanja je v zadnjih letih zaznamovala nakupovanje v Evropi in tudi v Sloveniji, pandemija pa je ta trend še pospešila. Številna podjetja so morala poslovati prek spleta, da so ohranila svoje poslovanje, varnostni ukrepi proti covidu-19 pa so vplivali na vedenje potrošnikov pri plačevanju. Spletno nakupovanje in sprejemanje brezgotovinskih plačil nista več le udobje, temveč nujnost v trenutnih razmerah, ki jih določajo številne omejitve, ki jih je uvedel covid-19. Vedenja in pričakovanja se spreminjajo, tehnologija pa omogoča, da iz vsakega scenarija izvlečemo najboljše.

DAVID: Ali lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi prenehanje uporabe plastičnih plačilnih kartic in uvedbo alternativnih načinov plačevanja, na primer e-denarnice, biometrični čipi …? Dandanes je namreč ogromna osredotočenost v trajnostnost in krožno gospodarstvo …

Alenka Mejač Krassnig: V družbi Visa se zavedamo nujnosti zmanjševanja podnebnih sprememb in se zavzemamo za novo obdobje trajnostne ter vključujoče gospodarske rasti. Kot gonilo globalnega poslovanja imamo priložnost sodelovati s strankami in partnerji po vsem svetu, da bi pomagali vključiti trajnost v plačilni ekosistem ter podprli odločitve imetnikov kartic in podjetij pri tem prehodu. Pred kratkim je Visa napovedala uvedbo Visa Eco Benefits, novega paketa ugodnosti za izdajatelje računov, usmerjenih v trajnostni razvoj, s katerimi želimo imetnikom kartic omogočiti in jih spodbuditi k trajnostnemu potrošniškemu vedenju. Paket Visa Eco Benefits bo najprej na voljo v Evropi, v prihodnjem letu pa bo na voljo tudi drugim imetnikom kartic Visa. S to novo ponudbo ima Visa še naprej vodilno vlogo pri spodbujanju trajnostnega trgovanja in podnebnih ukrepov v plačilni industriji ter podpira cilje svojih strank, da bi izpolnile vse večje povpraševanje imetnikov kartic po omogočanju trajnostne potrošnje in življenja.

DAVID: Visa velja za enega od pionirjev na področju kartičnih plačil. Kaj načrtujete v bližnji prihodnosti, kakšni so vaši cilji?

Alenka Mejač Krassnig: Ljudje morda mislijo, da je Visa podjetje za kreditne kartice, vendar smo veliko več kot to. Upravljamo dinamično mrežo tehnologije, partnerstev in ljudi. Imamo neverjetne možnosti, tehnologijo in zmogljivosti za povezovanje enega dela sveta z drugim. Vizija družbe Visa – omogočati najboljši način plačevanja in plačevanje za vse kjerkoli – je tako široka kot tudi ambiciozna. Razširili smo svojo strategijo in razvili Visa kot »omrežje omrežij« – enotno točko dostopa, ki omogoča pretok denarja v omrežju Visa in zunaj njega.

DAVID: Opazili smo, da si Visa prizadeva za digitalizacijo javnega prometa. Nam lahko poveste več o tem?

Alenka Mejač Krassnig: Ugotavljamo, da je tehnologija plačevanja brez trenja, kot je brezstično plačevanje, ključnega pomena v svetu, v katerem so izkušnje brez stika in dotika še naprej prisotne. Brezstični način je ključnega pomena za vrnitev ljudi k javnemu prevozu, kar je posledica že naraščajočega globalnega trenda in zagona za brezstično potovanje. Uvedba brezstičnega plačevanja je priložnost, da upravljavci odstranijo številne vidike dotika s potovanja in povrnejo zaupanje strank z bolj brezhibno izkušnjo – brez dotika, brez gotovine, krajše vrste. Visa sodeluje z lokalnimi oblastmi v 50 največjih mestnih območjih v Evropi, med drugim v Parizu, Londonu, Varšavi, Madridu, Milanu, Torinu, Atenah in Portu, da bi podprla pobude za mobilnost v mestih. V bližnji prihodnosti bodo tudi številni drugi vsakdanji predmeti opremljeni s funkcijo plačevanja. Povezani avtomobili bodo na primer tako kot danes pametni telefoni povezani s kartico Visa, kar bo potrošnikom olajšalo vsakdanje življenje.

DAVID: Ali nam lahko pojasnite, kako deluje program Fintech Fast track?

Alenka Mejač Krassnig: Naš program Fintech Fast Track je do zdaj pomagal 93 evropskim fintech podjetjem pri doseganju njihovih ciljev, da svojim strankam zagotovijo boljše izdelke in storitve, vključno s številnimi novimi plačilnimi rešitvami. Med fintech partnerji, s katerimi sodelujemo, so GoHenry, Jaja, Lunar Bank in Revolut. Uvedli smo tudi program Visa Fintech Partner Connect, ki našim strankam pomaga zadovoljiti povpraševanje po novih digitalnih plačilnih izkušnjah, saj združuje naše strokovno znanje in zmogljivosti s skrbno izbranimi fintech partnerji, kot sta ecolytiq in Minna. Ker digitalne valute postajajo vse bolj priljubljene, je Visa v edinstvenem položaju, da s svojo globalno prisotnostjo, partnerskim pristopom in zaupanja vredno blagovno znamko pripomore k večji varnosti, uporabnosti in uporabnosti kriptovalut pri plačilih. Visa je že naredila velik korak naprej in sodeluje s 50 vodilnimi platformami za digitalne valute pri kartičnih programih, ki omogočajo enostavno pretvorbo in porabo digitalne valute pri 70 milijonih trgovcev po vsem svetu. Ker je bilo v prvi polovici leta 2021 s karticami Visa, povezanimi s kriptovalutami, porabljenih več kot 1 milijarda dolarjev, je jasno, da skupnost kriptovalut vidi vrednost v povezovanju digitalnih valut z globalnim omrežjem Visa.

DAVID: S kartico VISA lahko uživamo tudi v posebnih ugodnostih naših lokalnih podjetij. Kako se odločite, koga boste vključili v ta projekt in kakšna ugodnost Slovencem po vaših dosedanjih izkušnjah pomeni največ, ko se odločijo za nakup ali plačilo s karticami?

Alenka Mejač Krassnig: Plačilna kartica, fizična ali shranjena v telefonu ali pametni uri, ni le način plačevanja na več kot 70 milijonih prodajnih mest v več kot 200 državah in ozemljih. Omogoča tudi dostop do posebnih ponudb, popustov in promocij. Zaradi najbolj dinamične mreže ljudi, partnerstev in izdelkov lahko Visa te ponudbe ponudi imetnikom kartic prek bank ali neposredno s pomočjo programov, kot je Visa Benefit. Namen teh sodelovanj je ponuditi imetnikom kartic večjo izbiro.

DAVID: Za konec pa še to, smo Slovenci v primerjavi z Evropo pripravljeni na popolno digitalizacijo in ukinitev gotovinskega poslovanja?

Alenka Mejač Krassnig: Visa si prizadeva, da bi potrošnikom in trgovcem omogočila izbiro načina plačevanja ter prejemanja denarja. Digitalna plačila prinašajo številne ugodnosti potrošnikom, podjetjem, vladam in gospodarstvom. Niso le priročna in varna, ampak pomagajo pri doseganju družbenih ciljev, vključno z gospodarsko rastjo, zmanjševanjem finančne izključenosti in zmanjševanjem sive ekonomije. Zavedamo se, da je dostop do gotovine za številne potrošnike še vedno zelo pomembno vprašanje. Ne želimo ga omejevati. Plačilni trg v Evropi se zaradi tehnološkega razvoja in sprememb v vedenju potrošnikov spreminja z neznansko hitrostjo. Na koncu se vedno odločajo potrošniki, ki narekujejo hitrost in smer sprememb. Digitalna plačila ne pomenijo izgube svobode. Nasprotno, potrošnikom omogočajo večjo izbiro in svobodo pri odločanju o tem, kako bodo plačali svoje nakupe.