KAKOVOST SE NE ZGODI, AMPAK SE RAZVIJA Z ZNANJI SKOZI LETA

Narečna izreka vasi Biljana je Bjana, kjer stoji Miranova najstarejša klet v Brdih in črka B simbolizira tudi štiri stebre njihovega dvorca. In naj že takoj na začetku razbijeva stereotip, da penina ni primerna le za pitje ob praznikih, ampak si praznično vzdušje prav z njo lahko pričarate večkrat ali vsakodnevno skozi leto ali pa vsaj ob pomembnih priložnostih in prelomnicah v življenju. Prav taka je najbrž tudi ta, da je luč sveta ugledala posebna edicija penin Bjana Giant, ki je izdelana v omejeni seriji tisoč stekelnic. Če boste imeli srečo, si boste z nakupom treh steklenic zagotovili tudi vstopnico na njihov tradicionalni Večer zvezd, na katerem se družijo s svojimi strankami in izbranimi gosti. Pri številnih domačih peninah so bili med prvimi in kot nam je zaupal ustanovitelj Miran Sirk v našem pogovoru, jih je vedno zanimala le najboljša kakovost in tudi pot proti Super Premiumu. Po več kot tridesetih letih delovanja se je pridobilo ogromno znanja in v ospredje danes prihajajo tudi vrhunske lege vinogradov, zato z enim očesom spremlja tudi vse okoliške lege in podrobno zaznava vsak razvoj letin. Pri nas se še vedno zamenjujejo poimenovanja prosecca, penine in šampanjca, razlikovati pa je tudi treba, katere penine so pridelane po klasični metodi, kar nekateri proizvajalci radi izpustijo pri zapisu na etiketi. Pomembno je tudi pravilno izbrati kozarec, v katerega natočimo penino. Odlično vino, ki ga natočimo v neprimeren kozarec, lahko postane slabo. Letos je bil njihov Cuvee Prestige 2015 izbran med najboljša peneča vina tudi po izboru revije Decanter. Sam že komaj čakam pomladne mesece, da se znova odpravim v Brda in tudi na Miranovo domačijo, k pokušanju Bjane.

 

Zdi se, da na Slovenskem primanjkuje kreativno usmerjenih zgodb, kot je vaša. Kako je prišlo do tega, da ste oblikovanje celostne podobe zaupali priznanemu oblikovalcu Žaru Kerinu in eni naših največjih oglaševalskih agenciji Futura?

MIRAN SIRK: Zanima me samo najboljše, kar se da narediti. Bližnjice, ki so (včasih) cenejše in velikokrat slabše, me ne zanimajo. Želim imeti najboljši dizajn etiket in logična izbira je bila Futura in njen kreativni direktor Žare Kerin. Žare je genialno dizajniral naš logo, ki simbolizira štiri stebre našega dvorca, personalizirane s črko B, ki je začetnica imena Bjana. Logo je hitro zapomnljiv, predvsem pa je v njem veliko simbolike. Od štirih stebrov ima vsak svoj simbolični pomen. Eden pomeni znanje, vztrajnost, pragmatičnost … drugi simbolizira povsem suhe penine, kot so vse penine Bjana, tretji Brda kot fenomenalni vinorodni okoliš in četrti ponazarja vrhunskost in avantgardnost naših vin.


Ime Bjana ima tudi lokalno zgodovinski pomen. Nam lahko zaupate več o tem?

MIRAN SIRK: Pravzaprav je ime Bjana narečna izgovarjava imena vasi Biljana, kjer stoji naš dvorec in naša najstarejša vinska klet v Brdih. Gre za srednjeveško stavbo, ki je bila prvič omenjena v začetku 13. stoletja. Takrat so jo imenovali dvorec Wyglan. Skozi stoletja so se lastniki stavbe menjali in moj praded je hišo z okolišnimi vinogradi kupil leta 1910. Od takrat je dvorec v lasti naše družine. Seveda je zaradi težkih razmer med obema svetovnima vojnama, predvesem pa zaradi nacionalizacije v času Jugoslavije, močno propadel. Z ženo Petro sva ga obnovila šele leta 2008. Takrat se je moja družina tudi vselila vanj.

Kaj kupca danes pritegne k nakupu penine med sodobnim izborom številnih pijač? Kakšno vlogo ima pri tem marketing?

MIRAN SIRK: Marketing ima povsod veliko vlogo, ampak mislim, da gre pri tej preobrazbi ljudi, da si penino privoščijo pogosteje kot pred leti, predvsem to, da so postali bolj vinsko izobraženi. Jaz se že trideset let trudim učiti pivce, da je penina primerna za pitje ne samo ob praznikih in novem letu, ampak da je to neka druga kultura pitja vina. Prav enako delajo tudi moji kolegi. Skratka skušamo razbiti zastarel stereotip, da se penina pije samo za praznike. To je vino za vsak dan, ko si želiš polepšati trenutke, ko želiš uživati ob izvrstni hrani, ko praznuješ lastne uspehe, ko zmaguješ, ko si srečen, ko si zaljubljen, ko si v družbi s prijatelji, ko si žalosten, ko potrebuješ spodbudo. Že slavna Napoleon in Winston Churchill sta nekako tako izjavila. Ko zmaguješ s šampanjcem, proslavljaš, ko izgubiš, se z njim tolažiš. Šampanjec je bil v njuni eri skoraj edino peneče vino. Danes je na svetu veliko izjemnih penečih vin, ki ne nosijo oznake »Champagne«. Peneče vino (sem sodijo šampanjci, španske cave, italijanski prosecco, franciacorta, JAR capclassic, slovenske penine …) je edino vino, ki je sinonim za nekaj lepega, veselega, srečnega.


Katere vrednote prevzemajo vašo vinarno? Znano je namreč, da je čedalje več vinarn osredotočenih tudi na trajnostno in družbeno problematiko.

MIRAN SIRK: Poglejte, jaz imam na to poseben pogled. Veliko je tistih, ki iskreno gledajo v to smer, dosti pa je tudi takih, ki taki zgodbi sledijo zato, ker je trenutno v modi. Mi sicer certifikatov eko in bio nimamo, vendar pridelujemo naše izdelke po principu tradicionalne oziroma integralne pridelave, ki je nekoliko bolj okolju prijazna. Sicer uporabljamo klasična fitofarmacevtska sredstva, ampak se vsa ta sredstva uporablja zdravo. Jaz kot strokovnjak na tem področju zelo pazim, kolikokrat in s čim škropim. Če podam letošnji primer, lahko povem, da smo prvo škropljenje opravili takrat, ko je večina kmetov škropila že petič. Zakaj? Letos je bilo nesmiselno škropiti kar vsepovprek, ker je bila pomlad suha. Prvo škropljenje proti peronospori je smiselno opraviti šele kak teden po prvem dežju, ko začne trta rasti. Bolj gledam na to, kako čim bolj racionalizirati škropljenje, tako da po navadi škropimo za dve tretjini manj kot drugi konvencionalci. Travo pod trto seveda kosimo ročno, med vrstami pa mulčimo, se pravi herbicidov ne uporabljamo. Običajno je naše zadnje škropljenje okrog 15. julija, večina pa jih škropi do 15. avgusta. Veliko stvari naredimo na ta način. Kaj ti pomaga, če škropiš le z bakrom in žveplom, baker je vendarle težka kovina in če z njo škropiš petnajstkrat na leto …, to je velik strup za naravo, saj se baker razgraja kar okrog 34 do 36 let, kar je katastrofa. To ni več BIO pogled na delo. Jaz imam svoj pogled kot strokovnjak in baker je zame težka kovina, strup in zato raje uporabljam klasična, preverjena in naravi neškodljiva škropiva, pri katerih je treba upoštevati le razpolovne dobe aktivnih snovi in z njimi ni težav.

Ali mislite, da lahko “premiumizacija” odvrne kupca od nakupa ali lahko ta ustvari le bolj močno in skoncentirano ciljno skupino?

MIRAN SIRK: Mene zanima izključno razred premium. Oziroma, da bom še bolj konkreten. Zanima me samo super premium razred. Naša vina si s svojo kakovostjo utirajo pot v ta razred. Narediti pa je treba še veliko stvari, razen imeti vrhunska vina. Imeniten dizajn, vrhunsko urejeno klet, vrhunski degustacijski prostor, urejeno okolico hiše … Mi veliko od tega že imamo, pa vendar bomo z novo kletjo, ki jo pravkar gradimo, to še nadgradili. Naša stara klet (najstarejša vinska klet v Brdih) bo postala nekak VIP-prostor. V njej ne bo več tehnologije, ki jo bomo preselili v novo klet, ampak samo leseni hrastovi sodi, steklenice z usedlino na zorenju, ter stojala za ročno obračanje steklenic. Predvsem pa bo vedno 100 odstotno čista in urejena. Veliko rezerve imamo še na družbenih omrežjih, kjer trenutno nimamo aktivnosti. To je sedaj naša slaba točka, ampak tudi tu se bomo morali popraviti. Naši kupci so nam vedno zvesti, mi jih ne smemo razočarati. Vsako leto za naše najboljše stranke organiziramo izjemno lep dogodek, ki se imenuje Večer zvezd. Na ta dogodek povabimo naše najboljše stranke. Gostimo jih ob vrhunski hrani in pijači, lepem vzdušju sredi junijske noči in dobri glasbi.

Kako se po vaše razvija profil kupcev vaših penin? Kdo je pravzaprav vaš ciljni kupec?

MIRAN SIRK: Pravzaprav smo si mi v zadnjih tridesetih letih ustvarili neko tržno nišo. Gre za moderne pivce, ki so večinoma nadpovprečno izobraženi tako pivsko kot intelektualno. Prav vse naše penine so, ko so prišle na trg, ponujale neko novost v slovenskem peninčarskem svetu. Bili smo prvi, ki smo ponudili penino v segmentu BRUT (sladkor do 12 g/l), naš ROSE je bila prva slovenska zelo suha rose penina, naš BRUT ZERO je bila prva popolnoma suha slovenska penina, BdN je bila prva slovenska bela penina narejena izključno iz grozdja modri pinot. Skratka ustvarjamo trende in si s tem pridobivamo kupce. Vseskozi nam je bilo edino vodilo kakovost in gledanje navzgor, proti premium segmentu. Drugo me ni zanimalo. Kogar premium produkti ne zanimajo, ni zanimiv za nas.

Zasledili smo, da ponujate tudi turistične namestitve. Kaj lahko obiskovalci pričakujejo v okviru izkušnje pri vas ali z vašimi bližnjimi partnerji?

MIRAN SIRK: Od začetka krize zaradi Covid-19 turističnih namestitev ne ponujamo. Sicer pa to dejavnost postopoma opuščamo, saj imamo z vinom preveč dela. Je tako, da tisti, ki nas pride obiskat, doživi vrhunski ogled kleti in prezentacijo pridelave penečih vin pri nas oziroma načina, na katerega delamo mi. Druga stvar je vrhunska degustacija v vrhunskem degustacijskem prostoru. Tretja stvar sta dve sobi, ki smo jih včasih oddajali, sedaj pa sta vrhunsko opremljeni, saj želimo vse držati na visoki ravni. Slednji sta za nas postali breme. Morda jih bomo še kdaj aktivirali, vendar Petra, moja žena, trenutno pravi, da nima energije za kaj takšnega. Degustacije so pri nas potekale skoraj vsak dan, posamezniki, skupine, res se nabere, sploh zato, ker degustacija z ogledom pri nas traja dve uri. Seveda ne smemo pozabiti ure priprave in kasneje še pospravljanja, tako da lahko vse skupaj vzame tudi po štiri ure. Naši gostje, ki so spali pri nas, so nekako del naše družine. Ni le tako, da jim damo na recepciji ključ in jih pošljemo v sobo. Ti dve sobi sta v naši hiši, kjer živimo mi, v istem objektu. Dejansko smo gostom v najem dali del naše hiše. Seveda si moral z gosti preživeti nekaj časa, vsak je na začetku dobil kozarec penine, z njimi sem malce poklepetal, ubrali smo zelo oseben pristop. In to lahko naredi razliko.

Lega vinograda in sama zemlja lahko močno vplivata na kakovost grozdja in končni izdelek. Ali morda za vaš vinograd obstajajo kakšne posebnosti?  

 

MIRAN SIRK: Pred tridesetimi leti je moj dober prijatelj Ivan Batič iz Šempasa dejal, da ko bomo vsi znali pridelovati vino, bodo tudi vrhunske lege prišle do izraza. Takrat ga je malokdo razumel, vendar je dejansko tako. Ko se postavi nek nivo znanja o pridelovanju, ko se nekako vse skupaj ustali, ko vsi znajo dobro delati vina – pred tridesetimi leti se je namreč večina še učila. Zdaj so te stvari postavljene veliko višje in dejansko do izraza prihajajo lege. Veliko pozornosti usmerjam v raziskovanje potenciala naših obstoječih vinogradov, se pravi spremljam rezultate, kakšna sorta raste v njem, kako kakovostno je grozdje, pa tudi klone in njihovo kakovost spremljam. Predvsem pa me zanima iskanje pravilnih leg za nove vinograde, ki jih bomo sadili. Za naša peneča vina pridejo v poštev le severne in severnovzhodne lege, strmi vinogradi. To pomeni, da je poleti popoldne po četrti uri vinograd praktično že v senci. Tisti na južni strani so na soncu do 8. ali celo do 9. ure zvečer, kar lahko na dan pomeni 3,4 celo 5 ur manj sonca. To se pozna v razlikah baznih vin. Iščem čisto nasprotje tistega, kar iščejo kolegi, pridelovalci mirnih vin. Tu se pokaže tista razlika, ki je vinar ni sposoben doseči, vendar lahko zanjo poskrbi le narava. S pravilnim izborom klona, sorte in lege se lahko tu doseže razlika, ki jo težko kdo premaga.


Penina ima velikokrat nekakšen poživitven učinek, odlično se prileže k različnim jedem, nekateri pa jo pijejo celo ob zajtrku. S katero vrsto hrane se najbolje dopolnjujejo vaše penine? Ali ste zagovornik “kozarčka čez dan”? 

 

MIRAN SIRK: Peneča vina so edini alkohol, ki se lahko po hotelih toči že za zajtrk. Sicer pa so naša peneča vina običajno vsa primerna za pitje ob hrani, saj so vsa zelo suha. Če bi bila slajša, ne bi bila primerna, saj sladkor oziroma ostanek sladkorja v vinu moti okus hrane, ampak glede na to, da so kot rečeno suha, bi jih priporočal ob raznovrstnih jedeh. Pomembno je, da je krožnik fin, da hrana ni pretežka, skratka, da celota nekako deluje elegantno. Hrana mora biti precizno pripravljena, okusi ne smejo izstopati, nežni, fini krožniki skratka. Tip hrane bi lahko primerjali z žensko oblečeno v svileno krilo. Sicer pa ne vidim problema v tem, da pri kosilu, če je to kvalitetno, spijemo kozarček. Ob kakšni vrhunski ribi na primer. Morda lahko to koga uspava in mu vzame delovno energijo, počutje ob obedu pa je nedvomno boljše.


Slovenci velikokrat zamenjamo penino za šampanjec, prosecca pa sploh ne najdemo v naših besednjakih. Je po vaše treba bolj izobraževati mlade na tem področju?

 

MIRAN SIRK: Ja, to je velik problem. Po mojem ni prav, da slovenske penine imenujemo šampanjec, saj to velja samo za peneča vina iz pokrajine Šampanija. Niti ne moremo drugih penečin vin poimenovati penina, saj je to izraz le za peneča vina pridelana v Sloveniji, kakor španska peneča vina imenujemo cava in italjanska prosecco. Prosecco postaja zelo močna blagovna znamka, vendar kakor vsi vemo, predstavlja peneče vino nižje kakovosti, ki ni na nivoju šampanjca. Problem v Sloveniji je tudi to, da slovenska zakonodaja ne razlikuje penin pridelanih po klasični ali metodi charmat, to se razlikuje po vsem svetu. V Južni Afriki naprimer poznamo cap classique, peneče vino pridelano izključno po klasični metodi. V Italiji najdemo prej omenjeni prosecco, kar pomeni pridelava izključno po metodi charmat, obstaja pa tudi franciacorta, kar pomeni peneča vina pridelana izkjučno po klasični metodi. Champagne pomeni strogo klasična metoda, medtem ko na drugi strani crémant predstavlja francosko peneče vino, pridelano po klasični metodi, ki ni proizvedeno v pokrajini Šampanija. Slovenci imamo trenutno zmedo, saj enako imenujemo obe vrsti, kar ni prav. Veliko proizvajalcev se skriva za tem, to pa opazimo tako, da na etiketah tistih, ki penine proizvajamo po klasični metodi, to po navadi najdemo zapisano. Veliko tistih, ki penine pridelujejo po metodi charmat, tega ne napiše na etiketo, zato lahko kupec dvomi, ali gre za penino pridelano po klasični ali charmat metodi. Metodo charmat bi sicer po slovensko lahko zapisali kot tankovska metoda, interpretiramo pa jo kot sekundarno vrenje v visokotlačnih cisternah – pri klasični metodi to poteka v steklenicah. To bi morali ločiti, klasična ali charmat penina bi morali biti posebej in pravilno poimenovani, saj trenutna situacija škoduje tako nam, proizvajalcem klasičnih penin, kot tudi kupcem, ki so velikokrat zavedeni.

Za pitje dobrega kozarca vina je tudi kozarec pomemben, kako je s tem pri peninah?

 

MIRAN SIRK: Kozarec ima izjemno velik pomen, ki se ga ljudje ne zavedajo. Odlično vino, ki ga natočimo v neprimeren kozarec, lahko postane slabo vino, enako pa je tudi obratno, saj lahko povprečno vino zelo dvignemo s pravim kozarcem. Sicer je sedaj popularna nova moda, katere začetnik sem bil sam v sodelovanju s Svetozarjem Raspopovićem iz ljubljanske restavracije AS. V zgodnjih devetdesetih letih sva na mojo željo v restavraciji začela točiti predvsem moja peneča vina v večje kozarce, takrat so bili moderni ozki. To se je kar hitro prijelo in razširilo, seveda je bilo to po svetu že prisotno, moram pa reči, da se v Sloveniji večino penečih vin pije iz večjih kozarcev, ki so bolj modni ta hip. Hkrati so ti kozarci tudi bolj primerni za vrhunska peneča vina, saj je ozek kozarec bolj na mestu za uradne zadeve, kjer vino ni v ospredju in uživamo v pogledu na mehurčke, je pa vino povsem drugačnega okusa kot v večjih, lepših kozarcih. Ti morajo biti zelo elegantni, s tankim steklom, po možnosti kristal ali vsaj kristalin, saj vino takrat pokaže veliko več.

Bi lahko penine Bjana pridelali tudi po tankovski metodi (metodi charmat)? Kaj bi to terjalo od vas?

MIRAN SIRK: Tako imenovani “down sizeing” me ne zanima. Ne vem, zakaj bi proizvajal peneča vina nižje kakovosti. Nikoli nisem delal vin, s katerimi bi lahko dobro služil, a niso bila v mojem konceptu. Danes, ko je moda penečih vin, in ko se pojavlja kriza v vinarstvu, marsikateri vinar posega po tej rešilni bilki. Brez znanja, brez dolgoročnega vlaganja, brez strategije blagovne znamke, brez velikih dolgoročnih tveganj. Skratka v stilu, delam, kar je trenutno modno, ko mine moda, bom delal kaj drugega. Jaz sem nasprotnik takega vinarstva. Imam že trideset let jasen cilj, od katerega nikoli nisem odstopal. Pa so bili tudi časi, ko so vinarji, ki so prodajali vino v rinfuzi, služili več kot jaz.

Penine Bjana lahko najdemo tudi po vsem svetu. Na katero pozicioniranje v katerem mestu ali lokalu, baru, hotelu ste najbolj ponosni?

MIRAN SIRK: Prav vsak lokal, kjer se toči moje vino, mi veliko pomeni. Ne morejo biti vsi veliki. Seveda sem ponosen, da se naše penine točijo tudi v številnih restavracijah po svetu, ki se ponašajo z Michelinovimi zvezdicami. Ampak kot pravim, to niso najpomembnejše točke. Velikokrat gre tu za »občutek« in ne zgolj za naziv. Obstajajo odlični neznani wine bari, kjer delamo zelo dobro in nas ceni široka publika.

Vaša penina prejema številne medalje in nagrade. Katera je bila tista, ki vas je utrdila v vašem delovanju ali napravila prvi resnejši odskok proti samemu vrhu penin?

MIRAN SIRK: Vedno sem govoril, da mi je najljubša naslednja. Ne obremenjujem se z medaljami, te so logična posledica dobrega, načrtnega, raziskovalnega, pragmatičnega in predvsem dolgotrajnega ter vztrajnega dela. Če enega od teh dejavnikov izločimo, medalj ni, ali pa niso tako velikega sijaja, kot so naše. Letos je bil naš Cuvee Prestige 2015 izbran po izboru revije Decanter med top 20 penečimi vini na svetu. V izboru je bilo 1677 penečih vin iz vsega sveta. Ista penina je dobila laskavo platinasto medaljo in izjemnih 97 točk na DWWA 2020 v Londonu. Prav tako letos je naš Cuvee Prestige 2014 prejel nagrado Trophy na Glass of Bubbly London 2020 v kategoriji Classic&Elegant. To je kategorija, v kateri je zastopanih največ francoskih šampanjcev in s tem ovrednotena kot najtežja in najpomembnejša. Tudi vsa druga naša vina redno prejemajo najvišja mednarodna priznanja. To je zame osebno zelo lepo potrdilo, da delam dobro. Nisem pa tip človeka, ki bi zaradi tega postal evforičen ali važen. To ni moj slog.

Kaj lahko doprinese k največjim mehurčkom oziroma najboljšemu “špricanju” pri odprtju ob slovesnostih denimo za čas, ki prihaja, na primer silvestrovo ali na podelitvi nagrad na tekmah formule 1 ali naših praznovanjih?

MIRAN SIRK: Gre za tehnično vprašanje. Pravilna koncentracija mehurčkov se izraža s tlakom v steklenici. Po sekundarnem vrenju naj bi bil tlak 6 barov, kar zagotavlja, da je v vinu ravno pravšnje število mehurčkov, torej da vino ni preveč leno – če bi imelo 3 do 4 bare, bi bilo pol-peneče, imelo bi nekakšen občutek postanosti. Če ima vino premalo ali pa tudi preveč mehurčkov, da se močno peni ali celo šprica iz steklenice, je to tehnična težava. Gre zgolj za napako v proizvodnji. Pri Bjani se držimo preverjene klasike enake francoskim šampanjcem, ki je tudi zakonsko določena pri nekje šestih barih. Ta sicer, ko se steklenica odpre in se ji odvzame usedlina ter doda ekspedicijski liker, nato pa se ponovno zapre, pade, ampak ker je večina tlaka vezanega na CO2, se razvijejo mehurčki, ki jih vidimo. V italijanski franciacorti je zelo popularno vino sapien, kar pomeni, da ima steklenica tlaka le 5 barov namesto 6 in s tem manj CO2, zato je bolj priljubljeno pri strankah, ki jim mehurčki ne ugajajo preveč, a imajo vseeno rade peneča vina. Gre za peneče vino z nekoliko manj mehurčkov, na kratko. Je pa ta fenomen viden le v franciaforti, v Šampaniji tega ne najdemo.

Opazili smo, da na vaši domačiji brnijo gradbeni stroji. Gre morda za novo gradnjo ali želite le razširiti obstoječo infrastrukturo?

 

MIRAN SIRK: Gradimo novo veliko klet, kamor se bo presellila vsa tehnologija, poleg tega pa bo tam prostor tudi za novo skladišče in stiskalnico. Dejansko bo logistično za nas vse postalo bolj ugodno, na eno mesto pa se bo skoncentrirala vsa tehnologija. S tem bomo razbremenili tudi staro klet, ki bo tako postala VIP-prostor, kot sem že dejal.

Kako je s sredstvi za hranjenje grozdja, ki jih uporabljate. Vemo, da so se včasih uporabljali plastični zaboji, je še vedno tako?

MIRAN SIRK: Že veliko let uporabljamo ene in iste plastične zabojčke, ki jih redno peremo. Vsak od njih je vsak dan opran in razkužen, seveda strojno. Tako da, kar se tega tiče, res je, da gre za plastične zabojčke, vendar ne vidim nobenega problema v tem, saj plastika nima škodljivih vplivov na mošt in grozdje.

Komu je namenjena steklenica Bjana Giant? Je to steklenica za praznovanje, na primer novega leta?

 

MIRAN SIRK: Bjana Giant je enkratno vino, ki ne bo imelo ponovitve, izdelano pa je bilo za enkratni dogodek, praznovanje 30. obletnice našega peninčarskega udejstvovanja. Gre za steklenice velikosti mangum, liter in pol, ki so bile napolnjene leta 2012. Vino je iz grozdja izključno letnik 2011, kar pomeni (31:18 milezin) 2011. Gre za grozdje chardonnay in rebula, ki je bilo iz naših najboljših leg in našega najboljšega grozdja posebej izbrano za to polnitev. Vino smo na kvasovkah zoreli osem let in mu letos marca odvzeli usedline in dodali ekspedicijski liker. Gre za izjemno suho peneče vino kategorije extra brut, ki je dano na trg v omejeni seriji le 1000 steklenic, vse steklenice pa so oštevilčene in lično aranžirane v darilni embalaži. Gre za vino z veliko simbolike, na prvem mestu gre za praznovanje 30-letnice naše blagovne znamke, drugič je temu vinu ime Giant, kar pomeni velik in predstavlja vse velike uspehe do sedaj, vse izjemne dosežke na mednarodnih ocenjevanjih, vse podvige v smislu obnove propadlega dvorca, kleti, izgradnje naše nove kleti. Steklenica dejansko zajema vse naše velike uspehe in simbolizira zmago, s katero bomo premagali tudi Covid-19. To je vino simbolike, vino za poznavalce in vino za zbiratelje. 1000 steklenic, ki ne bodo nikoli več na voljo.

 

Glede na to, da ima vino kar visoko ceno (124 evrov), verjetno ni namenjeno širši publliki?

Vino Giant vsekakor ni namenjeno širši publiki. Prvič zaradi cene, drugič zaradi njegove izjemne kakovosti, ki je ne razume in spoštuje vsak. To vino si bo privoščil tisti, ki to zmore, ki si upa, ki ga zanima domet briških penin, predvsem pa tisti, ki s tem dejanjem želi podpreti nadaljevanje 30 let uspešne zgodbe penin Bjana. Vsakdo, ki bo kupil vsaj eno steklenico našega Gianta, bo simbolično postal častni član naše kleti. Je vino za izbrance, ne za povprečneže.