Poletje ima posebno sposobnost, da nekoliko spremeni naš odnos do časa. Dnevi so daljši, večeri se raztegnejo globoko v noč, načrti postanejo nekoliko bolj odprti, poti pa pogosto zanimivejše prav tam, kjer zavijejo stran od prvotne smeri. Morda je zato poletje najprimernejši čas, da se vprašamo, kaj danes pravzaprav pomeni živeti dobro – in predvsem živeti s stilom. V aktualni številki, ki je pred vami, smo to vprašanje odpirali na zelo različnih koncih Evrope in skozi pogovore z ljudmi, ki vsak na svoj način dokazujejo, da resnični luksuz že dolgo ni več zgolj vprašanje stvari, ki jih imamo. Vse bolj je vprašanje časa, izkušenj, znanja, radovednosti in spominov, ki ostanejo. Na Dunaju smo se ob obisku Bucherer Masterworks znašli v svetu najvišjega urarstva, kjer čas že zdavnaj ni zgolj podatek na številčnici. Z Julienom Rossierjem, direktorjem Buchererja v Avstriji, smo govorili o zbirateljstvu, neodvisnih urarjih, izjemnih komplikacijah in spremembah, ki jih opaža med sodobnimi poznavalci ur. Zanimivo je, da tudi v svetu najzahtevnejših mehanizmov vse pomembnejšo vlogo ponovno prevzemajo čustva, individualnost in zgodba. Rossier lepo povzame, da lahko tehnično znanje nakup upraviči, toda navdih zanj pogosto prihaja iz povsem drugega prostora – iz osebne povezanosti z uro. Prav zato Bucherer Masterworks ni le razstava mehanske virtuoznosti, temveč srečanje z ustvarjalci, idejami in drugačnimi pogledi na čas. Čas pa lahko merimo tudi precej drugače: v kilometrih, novih pokrajinah, ljudeh in izkušnjah. Ožbe Šteblaj nas je v pogovoru popeljal v svet Defender Trophyja, afriške savane, Patagonije in odročnih krajev, kjer se hitro pokaže, da največ štejejo mirna glava, prilagodljivost in sposobnost sodelovanja. Posebej mi je blizu njegovo razmišljanje, da narave ne želi osvajati, ampak razumeti. V času, ko prepogosto potujemo predvsem zaradi fotografije, je takšen odnos do odkrivanja sveta še toliko dragocenejši. Njegova misel, da se najlepše zgodbe skoraj nikoli ne zgodijo po načrtu, bi bila lahko tudi eden lepših poletnih motov. Iz divjine se v tej številki preselimo pod italijansko sonce. Acqua di Parma, ki že od leta 1916 uteleša italijanski Arte di Vivere, ob svoji 110-letnici odpira novo poglavje s kolekcijo Buongiorno La Collezione. Na predstavitvi v Milanu smo spoznali dišave, ki ne iščejo nujno velike geste, temveč lepoto preprostih trenutkov: jutranje svetlobe, nepričakovanega poljuba, objema, limoninega drevesa ali preprosto tistega zelo italijanskega užitka dolce far niente. Pogovora s parfumerjema Fabriceom Pellegrinom in Olivio Giacobetti razkrivata, koliko natančnosti in ustvarjalnega razmisleka je potrebnega, da nekaj na koncu deluje skoraj lahkotno. Morda prav v tem leži tudi prava definicija sloga: da se kompleksnost nikoli ne kaže kot napor. In ker si dobrega poletja skoraj ne predstavljamo brez večera, dobre družbe in kozarca, smo se odpravili še v Amsterdam, kjer je prvič samostojno zaživela lestvica Europe’s 50 Best Bars. V nekaj intenzivnih dneh smo spoznavali ljudi, ki danes premikajo meje evropske barske kulture, od velikih hotelskih barov do majhnih avtorskih konceptov, kjer so lokalne sestavine, dizajn, glasba, svetloba in predvsem gostoljubnost postali del iste zgodbe. Faye Huggett iz organizacije 50 Best je ob tem lepo poudarila, da nova evropska lestvica odpira vrata tudi destinacijam zunaj tradicionalnih koktajlnih prestolnic, medtem ko vse pomembnejšo vlogo dobivajo avtentičnost, lokalni značaj in resnično gostoljubje. Natali Borić pa nas spomni, da se odličen koktajl danes začne že dolgo pred prvim požirkom – pri prostoru, svetlobi, glasbi, energiji ekipe in občutku, ki ga gost odnese s seboj. Za poletje nam ob tem priporoča Palomo, svežo, živahno in ravno prav lahkotno. Iz Tirane pa Sofokli Cali, soustanovitelj bara Nouvelle Vague, ki se je znašel visoko med evropskimi najboljšimi, dodaja še nekaj bistvenega: denar in številke niso cilj, temveč posledica, kadar znaš ustvariti prostor, kjer se ljudje počutijo dobro. Morda je prav to rdeča nit naše poletne številke. Ura je lahko mojstrovina, vendar največ pomeni zaradi trenutka, na katerega nas spominja. Potovanje lahko vodi na drug konec sveta, vendar postane resnično dragoceno šele zaradi tega, kar nas nauči. Parfum lahko vsebuje najimenitnejše sestavine, vendar nas prevzame zaradi občutka, ki ga prebudi. In najboljši bar ni nujno tisti z najbolj zapletenim koktajlom, ampak tisti, iz katerega odidemo z željo, da bi se nekoč znova vrnili. Zato vam v prihodnjih poletnih tednih želim predvsem nekaj časa zase. Za dobro uro – na zapestju ali brez nje. Za pot, ki je morda še niste načrtovali. Za dolgo večerjo, ki se zavleče v noč. Za vonj po citrusih, morju ali vročem večernem zraku. Za pravi koktajl v pravi družbi. Predvsem pa za radovednost. Kajti najboljši del poletja se pogosto začne prav takrat, ko za trenutek nehamo gledati na uro. Čudovito poletje vam želim.
