KROJENJE KOT STANJE DUHA

Nekatere modne ideje se ne vračajo, ker v resnici nikoli niso odšle. Moška obleka je ena izmed njih. Spreminjajo se njena razmerja, način nošenja in okoliščine, v katerih jo izberemo, toda dober kroj ostaja eden najzanesljivejših jezikov samozavesti. BOSS to misel v kolekciji in globalni kampanji jesen/zima 2026 postavlja v ospredje z zelo jasno trditvijo: popolno krojena obleka ni zgolj slogovna odločitev, temveč stanje duha.

Središče moške zgodbe pripada britanskemu igralcu in ambasadorju znamke Aaronu Pierru. Njegova umirjena, fizično izrazita prisotnost dobro ponazarja novo predstavo avtoritete. Ta ne potrebuje odvečnih gest. Gradi jo drža, občutek za mero in oblačilo, ki človeka podpira, namesto da bi ga preglasilo. Kampanja zato ne govori o kostumu, ki ga nadenemo za posebno priložnost, temveč o krojenju kot podaljšku osebnosti.

MOŠKA OBLEKA ZUNAJ STARIH PRAVIL

Fotograf Matthew Brooks Aarona Pierra in ameriško manekenko Grace Elizabeth spremlja skozi London, od priprav na odhod do gibanja po mestu. V takšnem okolju obleka izgubi togost tradicionalnega poslovnega rituala in postane del resničnega življenja. Natančna izdelava, sodobno oblikovanje in lahkotna nosljivost se povežejo v garderobo, ki lahko deluje v pisarni, a tudi v bolj sproščenem okolju.

Prav vsestranskost je ena najpomembnejših modnih idej kampanje. BOSS ne zavrača formalnosti, temveč jo prilagaja današnjemu ritmu. Kroj ostaja jasen in samozavesten, vendar nič ne deluje pretirano. Tako kot Pierre pri lastnem slogu tudi kolekcija daje prednost kosom, ki se zdijo pristni in izrazni. Učinek ne izhaja iz kopičenja, temveč iz pravilnih razmerij in nadzorovane preprostosti.

AARON PIERRE: OBLEKA KOT TAKOJŠEN DVIG SAMOZAVESTI

»Obleka BOSS pomeni takojšen dvig samozavesti,« pravi Aaron Pierre. Veseli ga, da kampanja dokazuje, kako krojenje ni nujno prihranjeno za prelomne življenjske trenutke. Po njegovih besedah lahko tisti končni dotik sloga in moči ponudi vselej, ko ga potrebujemo. Predvsem pa gre za odnos.

V tej izjavi je povzeta bistvena sprememba sodobne moške mode. Obleka ni več uniforma ene same vloge. Moški jo lahko nosi zato, ker se želi počutiti bolj zbrano, odločno ali preprosto bolje oblečeno, ne da bi za to potreboval uradno povabilo. Najbolj prepričljiv formalni kos je danes tisti, ki zna brez napora prestopiti mejo med poslovnim in zasebnim.

VEČ MEST, ENA IDEJA SAMOZAVESTNEGA SLOGA

Zgodba kampanje se nadaljuje še z igralko Victorio Pedretti, podajalcem ameriškega nogometa Jaxsonom Dartom ter olimpijcema, plavalcem Wangom Shunom in tekačico Alico Schmidt. Posamezne zgodbe so umeščene v London, New York, Hangzhou in Berlin, protagonisti pa se vračajo na kraje, ki so jih oblikovali in navdihnili njihove poti.

Za moško modo je osrednje sporočilo kljub širši igralski zasedbi zelo osredotočeno. BOSS svojo dediščino krojenja prevaja v garderobo generacije, ki želi formalnost uporabljati po lastnih pravilih. Obleka ostaja simbol discipline, toda njena sodobna moč je v svobodi: nosimo jo lahko v različnih delih dneva in na različne načine, ne da bi pri tem izgubila jasnost.

BITI SVOJ BOSS

Kampanja jesen/zima 2026 sledi prepoznavni ideji znamke Be Your Own BOSS, vendar jo tokrat izrazi predvsem skozi oblačilo. Ambicija, samozavest in odločnost niso zapisane z velikimi besedami na površini; kažejo se v načinu, kako kroj oblikuje silhueto in kako se človek v njem premika.

BOSS tako moške obleke ne predstavlja kot relikvije klasične garderobe, temveč kot eno njenih najbolj aktualnih orodij. V času, ko je udobje postalo samoumevno, znamka opozori, da lahkotnost ne izključuje natančnosti. Najboljša različica sodobnega krojenja zmore oboje: človeku omogoči svobodo gibanja in mu hkrati podari tisti težko merljivi občutek, da je pripravljen na trenutek pred seboj. Kolekcija BOSS jesen/zima 2026 bo na voljo v trgovinah BOSS po svetu, na spletni strani boss.com in pri izbranih prodajnih partnerjih.

The post BOSS MOŠKA MODA JESEN/ZIMA 2026: MOČ POPOLNO KROJENE OBLEKE first appeared on David Magazine.

Njegov pomen pa ne temelji zgolj na velikosti prodajne mreže. Temelji predvsem na dolgoletnih odnosih z vodilnimi urarskimi hišami, strokovnem svetovanju in sposobnosti, da zbirateljem približa tako uveljavljene ikone kot najbolj drzne izraze sodobnega urarstva.

Bucherer Masterworks in svet visokega urarstva

Prav to filozofijo pooseblja Bucherer Masterworks, posebna platforma, posvečena najvišjim dosežkom mehanskega urarstva, umetniške obrti in neodvisne ustvarjalnosti.

Ob našem osebnem obisku na Dunaju smo lahko od blizu spoznali svet, v katerem ura ni več zgolj prestižen predmet ali tehnični instrument. Postane avtorsko delo z jasno identiteto, filozofijo in zgodbo.

Masterworks združuje priznane manufakture, neodvisne urarje in avantgardne ustvarjalce. Tradicionalne komplikacije, arhitekturo mehanizmov in celo način prikazovanja časa interpretirajo na povsem svojstven način.

Julien Rossier o čustvih in urarskem obrtništvu

O tem svetu smo se ob tej priložnosti pogovarjali z Julienom Rossierjem, direktorjem Buchererja v Avstriji in poznavalcem, ki na ure ne gleda le skozi prizmo prodaje.

V ospredje postavlja predvsem čustva, obrtništvo in osebne zgodbe njihovih lastnikov. Kot pravi, tehnično znanje nakup morda upraviči, toda dokončno ga vedno navdihnejo čustva.

Od statusa k osebnemu zbirateljstvu

V pogovoru za revijo DAVID razkriva, zakaj se današnji zbiratelji odmikajo od očitnega statusa. Ponovno odkrivajo manjša ohišja, vintage proporce in elegantno preprostost.

Pojasnjuje tudi, kako Bucherer Masterworks odpira vrata uram, ki jih ne določa zgolj prepoznavno ime, temveč jasna ustvarjalna vizija.

Spregovoril je o svoji prvi uri, čaru tourbillona, prihodnosti neodvisnega urarstva in kosu, o katerem bi lahko, kot pravi sam, govoril ves dan.

DAVID: Spoštovani gospod Julien, začnimo na začetku. Katera je bila vaša prva ura, kdaj ste jo dobili oziroma kupili in ali se še spomnite, kakšne občutke je v vas vzbujala?

JULIEN ROSSIER: Moja prva ura je bila Tissot Le Locle Anniversary Edition. V izložbi sem jo občudoval več kot dve leti, preden sem si jo končno lahko privoščil. Ko sem prejel prvo plačo, sem si jo kupil – in jo imam še danes. Spominja me, da je na nekatere stvari vredno čakati.

DAVID: Je bil kakšen odločilni trenutek, ko so ure za vas postale več kot le predmet – ko so se spremenile v pristno strast?

JULIEN ROSSIER: To se je zgodilo, ko sem se preselil v tujino. Kot švicarski državljan sem nenadoma spoznal, kako globoko je urarstvo del moje kulture in identitete. Življenje zunaj Švice me je prek ur navdalo z občutkom, da sem na neki način tudi ambasador svoje države. Nosijo določen švicarski duh in obrtništvo, na kar sem bil vedno ponosen.

DAVID: Kako se je vaš osebni urarski okus razvijal skozi leta? Ste danes bolj klasičen, bolj zadržan ali bolj pustolovski zbiratelj?

JULIEN ROSSIER: Vedno so me privlačile tako elegantne kot športne ure. Cenim brezčasno eleganco, a uživam tudi v subtilnih preobratih – majhnih detajlih, ki klasičnemu dizajnu dajo edinstveno osebnost.

DAVID: Katero uro trenutno najpogosteje nosite – in zakaj se vam zdaj zdi tako pomembna?

JULIEN ROSSIER: Trenutno sem velik občudovalec Cartierja. Obožujem lahkotno francosko eleganco, ki opredeljuje njihove ure. Kos, ki ga najpogosteje nosim, je Cartier Santos-Dumont Jade Limited Edition, ki popolnoma ujame to prefinjeno estetiko.

DAVID: Če bi lahko za vedno obdržali le tri ure, katere bi izbrali?

JULIEN ROSSIER: Brez oklevanja bi izbral ure z največjo čustveno vrednostjo: uro, ki sem jo podaril ženi za najino poroko, in dve uri, ki sem ju kupil ob rojstvu vsakega od najinih otrok. Te so resnično nenadomestljive.

DAVID: Kateri urarski zaplet najbolje ujame čarobnost urarstva za nekoga, ki se podaja v svet finega urarstva?

JULIEN ROSSIER: Zame je to zagotovo tourbillon. Utripajoče srce ure je absolutno fascinantno. Mehanizem oživi tik pred vašimi očmi. Videti utripajoče srce ure v nenehnem gibanju je očarljivo. Združuje tehnično mojstrstvo z vizualno lepoto.

DAVID: Kateri urarski zaplet oziroma komplikacija se strankam zdi najbolj impresivna – in katerega pravi zbiratelji potiho najbolj cenijo?

JULIEN ROSSIER: Res je odvisno od posamezne stranke, saj se osebne preference zelo razlikujejo. Medtem ko mnoge takoj pritegne vizualni spektakel tourbillona, pravi poznavalci pogosto globoko cenijo urarske zaplete, kot sta večni koledar ali minutni repetitor. To so mojstrovine mehanskega urarstva, ki svojo briljantnost razkrivajo toliko bolj, kolikor bolje jih razumete.

DAVID: Pogosto govorimo o tourbillonih, večnih koledarjih in minutnih repetitorjih kot o vrhuncu urarstva. Ali današnji zbiratelji še vedno iščejo kompleksnost ali se je okus spremenil?

JULIEN ROSSIER: Mislim, da je kompleksnost še vedno zelo občudovana, vendar se je definicija tega, kaj naredi uro zaželeno, razvila. Tradicionalni zapleti visokega urarstva, kot so tourbillon, večni koledar in minutni repetitor, ostajajo močni simboli urarske odličnosti. Zbiratelji še naprej spoštujejo neverjetno izdelavo in iznajdljivost, ki stojita za njimi. Hkrati pa mnogi današnji zbiratelji ne iščejo kompleksnosti zaradi nje same. Vse bolj iščejo pristnost, izvirnost in močno zgodbo. Lepo izdelana ura, ki prikazuje samo čas, izjemen kronograf ali redek zgodovinski primerek lahko vzbudijo prav toliko navdušenja kot zaplet visokega urarstva.

DAVID: Ali obstaja kakšen urarski zaplet, ki ga osebno obožujete, četudi je morda manj bleščeč ali podcenjen?

JULIEN ROSSIER: Sem velik oboževalec zapleta seconde foudroyante, znanega tudi kot zaplet s preskakujočimi sekundami. Nekdo mi je nekoč rekel, da je to precej demotivirajoč zaplet, ker te opominja, kako hitro mineva čas. Sam ga vidim drugače. Zame je lep opomnik, da je naš čas omejen – in da bi ga morali porabiti za stvari, ki jih imamo resnično radi.

DAVID: Ali stranke danes kupujejo ure zaradi tehničnega znanja – ali zaradi čustev in pripovedovanja zgodb?

JULIEN ROSSIER: Zanimivo je, da celo zelo dobro podkovane zbiratelje pogosto vodijo čustva. Morda lahko zelo podrobno razpravljajo o mehanizmih, tehnikah končne obdelave in zapletih, vendar so ure, ki jih najbolj cenijo, običajno tiste s prepričljivo zgodbo, nepozabno potjo pridobitve ali osebnim pomenom. Rekel bi, da tehnično znanje pomaga upravičiti nakup, vendar ga navdihujejo čustva. Navsezadnje je ura veliko več kot le stroj za merjenje časa; je predmet, ki pripoveduje zgodbo o svojem izdelovalcu in lastniku.

DAVID: Ali se po vašem mnenju sodobno luksuzno urarstvo premika proti večji kompleksnosti ali proti elegantni preprostosti?

JULIEN ROSSIER: Najbolj zanimiv trend je morda ta, da urarstvo postaja vse bolj izrazno. Leta so v pogovorih pogosto prevladovala večja ohišja, več zapletov in vse bolj tehnične specifikacije. Danes se mnogi zbiratelji sprašujejo, ali ima ura izrazito identiteto, jasen oblikovalski jezik ali edinstven pogled na urarstvo. Na eni strani je to privedlo do izjemnih stvaritev neodvisnih urarjev, ki na novo razmišljajo o tradicionalnih prikazih, arhitekturi mehanizmov in celo o načinu, kako beremo čas. Na drugi strani pa opažamo ponovno spoštovanje do prefinjenih ur s tremi kazalci, ki se osredotočajo na ravnovesje, proporce in izjemno končno obdelavo. Kar je skupno tema na videz nasprotujočima si trendoma, je namen. Zbiratelje manj zanima kompleksnost zaradi kompleksnosti same in bolj ure z izrazitim stališčem.

DAVID: Kateri so največji premiki, ki ste jih opazili pri nakupu luksuznih ur v zadnjih petih letih?

JULIEN ROSSIER: Eden največjih premikov, ki sem jih opazil, je, da so stranke bolj obveščene kot kadar koli prej. Pred leti so bili številni nakupi predvsem posledica prestiža blagovne znamke. Danes stranke pogosto pridejo po obsežnem raziskovanju mehanizmov, zapletov, neodvisnih urarjev in celo določenih referenčnih številk. Druga pomembna sprememba je vse večji poudarek na individualnosti. Namesto da bi preprosto izbrali najbolj prepoznavno uro, mnogi zbiratelji iščejo kose, ki odražajo njihovo osebnost in osebni okus. To je privedlo do večjega zanimanja za neodvisne blagovne znamke, nišne modele in ure z značilnim oblikovalskim jezikom. Ponovno se je okrepilo spoštovanje do najvišjih izrazov urarstva. Bucherer Masterworks ob tem ponuja platformo, ki slavi ne le ikonične zaplete, temveč tudi neodvisne urarje, umetniško obrt in izjemno mehansko ustvarjalnost.

DAVID: Ali stranke postajajo bolj diskretne v svojem okusu – se odmikajo od očitnih statusnih ur k bolj poznavalskim izbiram?

JULIEN ROSSIER: Med številnimi zbiratelji opažam vse večje spoštovanje do bolj diskretnih in umirjenih ur. Čeprav bodo ikonični in zelo prepoznavni kosi vedno imeli svoje mesto, številne navdušence vse bolj privlačijo ure, ki govorijo skozi izdelavo, dizajn in urarsko vsebino, ne pa skozi očiten status. Obstajajo celo blagovne znamke, ki se odločijo, da na številčnico sploh ne namestijo logotipa, vendar je njihov oblikovalski jezik tako značilen, da jih lahko izkušeni zbiratelji takoj prepoznajo. Njihovi proporci, končna obdelava, kazalci, postavitev številčnice ali celotna estetika so postali njihov lastni podpis. Zbiratelji pogosto obožujejo te ure, ker se zdijo bolj osebne in manj očitne. So čudovit začetek pogovora: drug navdušenec lahko opazi uro z druge strani prostora in takoj začne zanimiv pogovor o njej. V tem smislu te poznavalske izbire pogosto ustvarijo globljo povezavo kot ura, ki zgolj izraža status.

DAVID: Kateri trendi po vašem mnenju resnično dolgo obstanejo in kateri se zdijo bolj začasni ali pretirano razvpiti?

JULIEN ROSSIER: Opažamo vse večje navdušenje nad manjšimi velikostmi ohišij, vintage proporci in neodvisnimi blagovnimi znamkami.

DAVID: Kateri trendi so najmočnejši v Avstriji oziroma vaši regiji?

JULIEN ROSSIER: Tudi v Avstriji zagotovo opažamo veliko teh globalnih trendov. Stranke vse bolj privlačijo bolj prefinjene velikosti in proporci ohišij. Vedno bolj se cenijo ure, ki se elegantno nosijo na zapestju, namesto da bi s svojo velikostjo ustvarjale drzen vtis. Vintage dizajn ostaja še posebej močan.

DAVID: Kako drugače se mlajše stranke lotevajo ur v primerjavi s prejšnjimi generacijami?

JULIEN ROSSIER: Mlajši navdušenci so običajno bolj radovedni, raziskovalno usmerjeni in odprti za raziskovanje različnih blagovnih znamk, slogov in obdobij. Trend, ki se mi zdi še posebej zanimiv, je vse večje sprejemanje in cenjenje rabljenih ur s certifikatom CPO. Številne mlajše stranke se povsem udobno podajajo v svet finega urarstva z uro s certifikatom CPO, še posebej, če jo je preveril strokovnjak in jo ponuja zaupanja vreden prodajalec, kot je Bucherer. To jim omogoča dostop do ikoničnih ali ukinjenih modelov. Za mnoge med njimi pri izbiri ne gre toliko za nakup najnovejše ure, temveč bolj za odkrivanje nečesa pomembnega, edinstvenega in pristnega. Rabljena ura s certifikatom lahko ponudi prav to: značaj, dediščino in pogosto fascinantno zgodovino, zaradi katere je kos še bolj poseben.

DAVID: Kateri trend v urarstvu po vašem mnenju ljudje napačno razumejo?

JULIEN ROSSIER: Eden od trendov, za katerega menim, da ga ljudje pogosto napačno razumejo, je vse večje zanimanje za preprostost. Včasih obstaja predpostavka, da je preprosta ura s tremi kazalci manj zaželena ali manj impresivna kot zelo zapleten kos. V resnici je ustvarjanje resnično izjemne ure, ki prikazuje samo ure, minute in sekunde, neverjetno zahtevno. Ko ni zapletov, ki bi odvračali pogled, je pomembna vsaka podrobnost: proporci, končna obdelava, zasnova številčnice, arhitektura mehanizma in splošno ravnovesje. Mnogi zbiratelji sčasoma spoznajo, da je preprostost lahko vrhunski izraz samozavesti. Uri ni treba vedno dokazovati svoje vrednosti s kompleksnostjo. Včasih je najbolj prefinjena izjava preprosto kos, ki eno stvar opravlja izjemno dobro.

DAVID: Kaj po vaših izkušnjah loči nekoga, ki ljubi ure, od pravega zbiratelja?

JULIEN ROSSIER: Vsak ljubitelj ur ima potencial, da postane pravi zbiratelj. Začne se s cenjenjem in strastjo, postopoma pa se razvije v radovednost in globlje razumevanje tega, kaj naredi uro posebno. Zbiratelj gleda dlje od samega predmeta ter raziskuje njegovo zgodovino, kontekst in pomen. V tem smislu je zbiranje pot učenja in ne stvar lastništva.

DAVID: So zbiratelji v zadnjih letih postali bolj izobraženi in osredotočeni – ali bolj eksperimentalni?

JULIEN ROSSIER: Rekel bi, da oboje, in prav to dela današnjo zbirateljsko pokrajino tako fascinantno. Zbiratelji so nedvomno postali bolj izobraženi. Dostop do informacij še nikoli ni bil lažji. Danes ni nenavadno srečati zbirateljev, ki so uro temeljito raziskali že dolgo, preden so jo videli v živo. Hkrati so postali bolj eksperimentalni. Ker so tako dobro obveščeni, se počutijo vse bolj samozavestne pri raziskovanju onkraj tradicionalnih izbir. Odkrivajo neodvisne blagovne znamke, kreativne nišne proizvajalce, nekonvencionalne urarske zaplete in ure, ki izražajo edinstveno umetniško ali tehnično vizijo.

Ta razvoj se odlično odraža v Bucherer Masterworks. Masterworks je tako vznemirljiv, ker presega tradicionalno definicijo visokega urarstva. Združuje priznane proizvajalce, neodvisne blagovne znamke in avantgardne ustvarjalce, katerih kosi izstopajo z oblikovanjem, izdelavo, inovacijami in zgodbami, ki se skrivajo za njimi. Še posebej zanimivo se mi zdi, da so današnji zbiratelji pogosto prav tako fascinirani nad ljudmi, ki stojijo za urami, kot nad samimi urami. Želijo razumeti izdelavo, filozofijo in ustvarjalno vizijo mojstrov pri delu.

DAVID: Ali stranke še vedno kupujejo ure predvsem ob mejnikih in dosežkih – ali je zbiranje postalo samo po sebi življenjski slog?

JULIEN ROSSIER: Za mnoge ljudi ura še vedno označuje pomemben trenutek v življenju: osebni dosežek, poroko ali praznovanje velikega uspeha. Ti dogodki bodo vedno imeli poseben čustveni pomen in bodo uro naredili še pomembnejšo. Spremenilo pa se je to, da mnogi navdušenci ne čakajo več na mejnik, da bi se posvetili svoji strasti. Zbiranje je postalo nenehna pot. Uživajo v obiskovanju dogodkov, srečevanju z drugimi zbiratelji, učenju o urarstvu, odkrivanju novih blagovnih znamk in spremljanju razvoja v panogi. Zbirka ur danes pogosto odraža človekove interese, izkušnje in osebnost, podobno kot zbirka umetnin ali vrhunskih vin.

DAVID: Kaj na koncu prepriča zbiratelja, da reče da resnično posebnemu kosu?

JULIEN ROSSIER: Resnično poseben kos bi moral zbiratelja zaposlovati še dolgo po tem, ko ga sname z zapestja. Pogosto se podcenjuje vloga odnosa med zbirateljem in prodajnim svetovalcem. Mnogi naši prodajni sodelavci so s svojimi strankami razvili močne, dolgoročne odnose, zgrajene na zaupanju, razumevanju in skupni strasti do ur. To jim omogoča, da zbiratelje vodijo do kosov, ki resnično ustrezajo njihovemu okusu in zbirateljski poti, pogosto pa prepoznajo popolno uro, še preden si jo stranka sama v celoti predstavlja.

DAVID: Ali menite, da ljudje vse pogosteje ure dojemajo kot čustvene predmete in ne zgolj kot naložbe?

JULIEN ROSSIER: Da, verjamem, da je tako. Čeprav lahko ure zagotovo ohranijo vrednost in se v nekaterih primerih sčasoma dobro obnesejo, večino zbirateljev, ki jih srečam, na koncu motivira nekaj veliko bolj osebnega kot naložbeni potencial. Ure, o katerih zbiratelji govorijo najbolj strastno, so redko opisane z vidika donosnosti ali tržne uspešnosti. Namesto tega govorijo o tem, kje so našli uro, zakaj jih je določen model očaral, kdo jih je seznanil z blagovno znamko ali kateri trenutek v njihovem življenju ura predstavlja. Seveda se stranke bolj kot kadar koli prej zavedajo vrednosti in to je povsem razumljivo. Navsezadnje se naložbe merijo na papirju. Odlična ura se meri s spomini, izkušnjami in čustvi, ki jih ustvarja skozi vse življenje.

DAVID: Bucherer ima močno globalno identiteto, medtem ko ima Avstrija svoje edinstvene stranke. Kako širša skupina Bucherer vpliva na vaš način dela lokalno in koliko svobode imate pri oblikovanju strategije za avstrijski trg?

JULIEN ROSSIER: Naš sedež ima poglobljeno razumevanje različnih trgov, na katerih deluje Bucherer. Hkrati pa v Avstriji uživamo svobodo raziskovanja novih idej in prilagajanja našega pristopa, vedno v okviru vrednot in filozofije Buchererja.

DAVID: Katera je tista ura, o kateri še vedno sanjate – in zakaj ravno ta?

JULIEN ROSSIER: Nedvomno De Bethune DB25 Starry Varius. O tej uri bi lahko zlahka govoril ves dan. Samo poglejte jo in takoj boste razumeli, zakaj me še vedno očara.

DAVID: Nam lahko poveste tudi kaj o fundaciji Jörg G. Bucherer, kam je usmerjeno njeno delovanje in kako deluje?

JULIEN ROSSIER: Jörg G. Bucherer je bil predstavnik tretje generacije na čelu skupine Bucherer in ena najvplivnejših osebnosti v svetu luksuznih ur in nakita. Rodil se je leta 1936 v Luzernu, leta 1977 pa je prevzel družinsko podjetje in ga iz uglednega švicarskega trgovca preoblikoval v svetovno priznano destinacijo za fino urarstvo in nakit.

Znan ni bil le po svoji podjetniški viziji, temveč tudi po globokem spoštovanju do obrtništva, inovacij in dolgoročnih odnosov – vrednot, ki Bucherer oblikujejo še danes. Poleg poslovnega delovanja je bil močno predan filantropiji. Njegova zapuščina živi naprej prek fundacije Jörg G. Bucherer, ki podpira široko paleto dobrodelnih pobud po vsej Švici.

Fundacija spodbuja umetnost in kulturo, znanstvene raziskave in izobraževanje, zlasti na področju tehnologije in inovacij, podpira otroke z invalidnostjo, spodbuja kakovosten turizem ter prispeva k izboljšanju oskrbe starejših v kantonu Luzern. Fundacija je še posebej izjemna zaradi svojega širokega in dolgoročnega vpliva. Z vlaganjem v kulturo, znanost, socialno varstvo, turizem in zdravstvo zagotavlja, da bodo vrednote Jörga Buchererja in njegova predanost družbi še naprej koristile prihodnjim generacijam po vsej Švici.

The post BUCHERER MASTERWORKS: KO URARSTVO POSTANE UMETNOST, ZBIRATELJSTVO PA OSEBNA POT first appeared on David Magazine.

Odgovor je dobil z uvrstitvijo v svetovni finale prestižnega pustolovskega izziva, ki bo potekal v treh afriških državah.

Ožbe Šteblaj Defender Trophy dojema drugače

Toda njegov uspeh ni zgodba o premagovanju tekmecev. Je zgodba o mirni glavi, značaju, sodelovanju in sposobnosti sprejeti pravilno odločitev tudi takrat, ko se načrt poruši.

Šteblaj zase raje kot besedo osvajalec uporablja besedo raziskovalec. Narave namreč ne želi premagati, temveč jo razumeti. Pri tem želi ostati radoveden, odgovoren in odprt za ljudi, ki jih srečuje na poti.

Izkušnje od afriške savane do Patagonije

Njegove izkušnje segajo od dela z veterinarsko ekipo v južnoafriški savani do vzdržljivostne konjeniške dirke v Patagoniji. Med bolj nepričakovane epizode sodi tudi pripor na Madagaskarju.

Ko ni na poti, ga najdemo na ranču med konji, pri vodenju konjeniškega centra Poniji s Klanca, razvoju socialnega podjetja Inkluzivni park in delu na doktoratu s področja okoljskega managementa.

Priprave na svetovni finale Defender Trophy

Za našo revijo je spregovoril o pripravah na svetovni finale Defender Trophy, sodobnem raziskovanju, vodenju pod pritiskom in spoštovanju narave. Govoril je tudi o želji, da bi ga njegove poti nekoč pripeljale do življenja in vodenja zasebnega safarija v afriški divjini.

DAVID: Na evropskih kvalifikacijah za Defender Trophy ste si priborili mesto med svetovno elito. Kateri trenutek je bil za vas odločilen, ko ste začutili, da lahko uspete?

OŽBE ŠTEBLAJ: Če sem iskren, takšnega trenutka pravzaprav ni bilo. Nikoli nisem prišel na kvalifikacije z mislijo, da moram premagati druge. Prišel sem preverit, ali vse izkušnje, ki sem jih nabiral zadnjih dvajset let po gorah, puščavah, afriški savani in odročnih koncih sveta, res nekaj pomenijo.

Vedno me je bolj kot cilj zanimal proces – kako razmišljam, ko stvari ne gredo po načrtu, kako sprejemam odločitve, ko sem utrujen, in kako se odzovem, ko ni nikogar, ki bi mi povedal, kaj storiti. Prav to sem našel tudi na Defender Trophy. Tekmovanje je bilo v resnici le skupek situacij, ki so od nas zahtevale mirno glavo, sodelovanje in sposobnost prilagajanja.

Morda sem prvič zares začutil, da lahko posežem po visokem rezultatu, šele proti koncu kvalifikacij. Vsak izziv sem želel rešiti čim bolje, ne zato, da bi premagal nekoga drugega, ampak zato, ker me je iskreno zanimalo, česa sem sposoben v danih situacijah. Izkazalo se je, da mi je šlo kar dobro. :)

DAVID: Kaj vas je sploh spodbudilo, da ste se prijavili na Defender Trophy? Je bila to želja po tekmovanju ali predvsem po novi pustolovščini?

OŽBE ŠTEBLAJ: Če bi šlo zgolj za tekmovanje, se verjetno sploh ne bi prijavil. Tekmovanj je veliko. Defender Trophy pa predstavlja nekaj precej redkejšega – priložnost, da se znajdeš v okolju, kjer odločajo značaj, presoja in sposobnost sodelovanja, ne zgolj hitrost ali fizična pripravljenost.

Kot otrok sem z navdušenjem spremljal dokumentarce o raziskovalcih, ki so se z Land Roverji odpravljali v najbolj odmaknjene dele Afrike. Vedno me je fasciniralo, da cilj teh odprav ni bil osvojiti naravo, temveč jo razumeti. Domov niso prinašali medalj, ampak nova spoznanja, zemljevide, zgodbe in boljše razumevanje sveta.

Defender Trophy sem zato razumel kot nadaljevanje poti, po kateri hodim že vrsto let. Ne kot cilj, ampak kot priložnost, da ponovno stopim v okolje, kjer radovednost šteje več kot ego, kjer je ekipa pomembnejša od posameznika in kjer je največja nagrada občutek, da si se domov vrnil bogatejši za novo izkušnjo, novo znanje in morda tudi nekoliko drugačen človek.

DAVID: Defender Trophy od tekmovalcev zahteva precej več kot le fizično pripravljenost. Katere osebnostne lastnosti so po vašem mnenju odločile o tem dosedanjem uspehu?

OŽBE ŠTEBLAJ: Dolgo sem mislil, da o dobrih odpravah in zahtevnih tekmovanjih odločajo predvsem telesna pripravljenost in izkušnje. Danes mislim drugače. Najpomembnejša sposobnost je ohraniti mirno glavo.

Narava, kjer preživim ogromno časa, je pri tem zelo iskren učitelj. Ne zanima je, koliko si treniral, kakšen naziv imaš ali koliko držav si obiskal. Ko se vreme obrne, ko se pokvari vozilo ali ko se ekipa znajde pred težko odločitvijo, šteje predvsem to, koliko energije si pripravljen nameniti iskanju rešitve namesto iskanju krivca.

Mislim, da sem se tega naučil skozi leta potovanj in raziskovanja. Na odpravi skoraj nikoli ne gre vse po načrtu. Ko sprejmeš, da so težave del poti in ne izjema, jih začneš doživljati drugače. Ne kot oviro, ampak kot nalogo, ki jo je treba rešiti.

Pomembna se mi zdi tudi radovednost. Še vedno me zanima več vprašanj kot odgovorov. Ravno zato se vedno znova odpravljam v kraje, kjer se lahko učim od narave, ljudi in ekip, s katerimi delim pot.

Na koncu pa mislim, da voditelj ni tisti, ki vedno ve največ. Dober voditelj je tisti, ob katerem ekipa tudi v zahtevnih razmerah ostane mirna. Če so mi evropske kvalifikacije kaj potrdile, je bilo to prav to – da največkrat ne zmaga najmočnejši posameznik, ampak ekipa, ki zna tudi pod pritiskom ostati zbrana in zaupati drug drugemu.

DAVID: Kaj ste med evropskimi kvalifikacijami izvedeli o sebi, česar prej niste vedeli?

OŽBE ŠTEBLAJ: Pokazale so mi, da so vse izkušnje, ki sem jih skozi leta nabiral na povsem različnih koncih sveta, med seboj veliko bolj povezane, kot sem se zavedal.

Dolgo sem vsako odpravo dojemal kot svojo zgodbo. Namibija je bila Namibija. Patagonija je bila Patagonija. Madagaskar nekaj tretjega in tako naprej. Na Defender Trophy pa sem prvič začutil, da se vse te izkušnje združijo v en način razmišljanja. Da mirnost pod pritiskom, sposobnost opazovanja, prilagajanja in sodelovanja niso veščine posamezne odprave, ampak način, kako pristopam k življenju.

Morda je bilo največje spoznanje prav to, da največ samozavesti ne dajejo uspehi. Daje jo zaupanje v proces. Zavedanje, da tudi če se načrt poruši, znaš ostati miren, razmišljati in narediti naslednji pravi korak.

DAVID: Vas je uspeh presenetil ali ste si že pred začetkom poti postavili cilj, da se uvrstite na svetovni finale?

OŽBE ŠTEBLAJ: Bil bi neiskren, če bi rekel, da o svetovnem finalu nisem razmišljal. Na evropske kvalifikacije nisem prišel z željo, da bi bil zgolj udeleženec. Verjel sem, da imam dovolj izkušenj, da se lahko enakovredno kosam z najboljšimi. Če tega ne bi verjel, se verjetno sploh ne bi prijavil.

A ko se je tekmovanje začelo, je cilj zelo hitro izginil. Ostal je le naslednji izziv. Naslednja odločitev. Naslednja naloga. Na odpravi ali tekmovanju namreč ne moreš razmišljati o cilju, če želiš biti zares zbran. Tja prideš tako, da vedno znova narediš naslednji pravi korak.

Ko je bilo tekmovanje končano, me rezultat ni presenetil toliko kot občutek, da sem v takšnem okolju popolnoma doma. In mislim, da je bil to najlepši občutek celotnih evropskih kvalifikacij.

DAVID: Defender je že desetletja simbol raziskovanja najbolj odročnih krajev sveta. Kaj vam osebno pomeni ta dediščina?

OŽBE ŠTEBLAJ: Mislim, da se je danes nekoliko izgubilo razumevanje besede raziskovanje. Dolga desetletja so ljudje odhajali v najbolj odmaknjene dele sveta zato, da bi domov prinesli novo znanje. Danes pogosto potujemo predvsem zato, da domov prinesemo fotografijo. Sam še vedno verjamem v tisto prvo.

Prav zato mi Defender pomeni veliko več kot zgolj zmogljivo terensko vozilo. Predstavlja tradicijo ljudi, ki so si upali zapustiti znano, ne zato, da bi osvajali naravo, temveč da bi jo bolje razumeli. Vedno so me navduševale odprave, ki so združevale raziskovanje, znanost in spoštovanje do okolja. Morda tudi zato, ker se sam že vrsto let gibljem med tema dvema svetovoma – med pustolovščino in raziskovanjem narave.

Ko potujem, me najbolj zanimajo načini sobivanja ljudi z naravo in ekosistemi, ki jih srečujem na poti. Če se domov vrnem z več vprašanji kot odgovori, vem, da je bilo potovanje uspešno. Mislim, da prav v tem še danes živi pravi duh Defenderja – ne v tem, kako daleč prideš, ampak koliko sveta si na poti zares pripravljen razumeti.

DAVID: Se tudi sami vidite kot sodoben raziskovalec oziroma osvajalec življenja, ki ga žene radovednost in želja po odkrivanju neznanega?

OŽBE ŠTEBLAJ: Beseda osvajalec mi nikoli ni bila zares blizu. Narave po mojem mnenju ni mogoče osvojiti. Vsaka odprava te prej ali slej spomni, kako majhen si v primerjavi z gorami, puščavo ali oceanom. Prav zato imam veliko raje besedo raziskovalec.

Radovednost je verjetno moja najmočnejša gonilna sila. Ne žene me želja po tem, da bi bil prvi ali da bi zbiral čim bolj spektakularne zgodbe. Žene me želja razumeti svet nekoliko bolje, kot sem ga razumel včeraj. Vsaka odprava je zame priložnost za učenje. Včasih o naravi, včasih o ljudeh, pogosto pa tudi o sebi.

Mislim, da raziskovanje ni povezano le z oddaljenimi kraji. Je predvsem način razmišljanja. Pripravljenost, da ostaneš odprt, da dvomiš o svojih prepričanjih in da se nikoli ne nehaš učiti.

Če me zato kdo imenuje sodoben raziskovalec, to sprejmem z veseljem. 😊

DAVID: Katera pustolovščina vas je doslej najbolj zaznamovala in zakaj?

OŽBE ŠTEBLAJ: Težko bi izbral samo eno, ker me je vsaka odprava naučila nekaj drugega. Če pa pomislim na izkušnjo, ki me je najbolj oblikovala kot človeka, bi verjetno izbral delo z veterinarsko ekipo v Južni Afriki. Tam sem prvič zares občutil, kako tanka je meja med pustolovščino in odgovornostjo. Na konju smo skozi afriško savano sledili uspavanim divjim živalim, da bi jim veterinarji lahko zagotovili oskrbo, odvzeli vzorce in jih preselili v nova okolja. V takšnih trenutkih ni prostora za ego ali nepremišljene odločitve. Vsaka poteza vpliva na dobrobit živali, varnost ekipe in uspeh celotne akcije.

Tisto, kar sem odnesel iz Afrike, ni bil občutek, da sem doživel nekaj ekstremnega. Bil je občutek, da lahko raziskovanje služi nečemu večjemu, da lahko pustolovščina prispeva k ohranjanju narave in novemu znanju.

DAVID: Vas bolj privlačijo kraji, kamor večina ljudi nikoli ne zaide, ali tudi sami radi odkrivate manj znane poti?

OŽBE ŠTEBLAJ: Nikoli nisem potoval zato, ker bi želel priti tja, kjer ni drugih ljudi. Bolj me privlačijo kraji, kjer ima narava še vedno glavno besedo in kjer življenje poteka po ritmu, ki ga ne narekujejo urniki ali družbena omrežja. V takšnih okoljih se stvari hitro postavijo na svoje mesto. Ni veliko prostora za pretvarjanje. Odločitve imajo posledice, ljudje si med seboj bolj zaupajo, narava pa te zelo hitro spomni, da si le njen gost. Prav to me vedno znova vleče v divjino.

DAVID: Katera destinacija na svetu je še na vašem seznamu želja in predstavlja pravi izziv?

OŽBE ŠTEBLAJ: Z leti sem ugotovil, da me vedno manj privlačijo konkretne destinacije in vedno bolj način potovanja. Če bi moral danes izbrati eno odpravo, bi si želel več tednov preživeti v enem izmed res odročnih delov Afrike.

Afrika me že dolgo navdušuje. Je celina, kjer ima narava še vedno moč oblikovati vsakdan ljudi, kjer se tradicija in sodobni svet ves čas prepletata in kjer nikoli nimaš občutka, da si videl ali razumel vse. Vsakič, ko se vrnem tja, odidem z več vprašanji kot odgovori.

Najlepše odprave so zame vedno tiste, ki pustijo prostor nepredvidljivosti. Kjer pot ni povsem začrtana, kjer moraš sam iskati pravo smer in kjer se najboljše zgodbe zgodijo ravno zato, ker niso bile načrtovane.

DAVID: Kako pomembna sta pri takšnih izzivih mirna glava in sposobnost odločanja pod pritiskom?

OŽBE ŠTEBLAJ: Na svojih potovanjih sem se večkrat znašel v okoliščinah, kjer panika ni bila možnost. Ko se znajdeš sredi puščave s pokvarjenim vozilom, pod goro v snežnem neurju ali na drugem koncu sveta v priporu, zelo hitro ugotoviš, da panika ne reši niti ene same težave. Le porablja energijo, ki jo potrebuješ za iskanje rešitev.

Mirnosti se po mojem mnenju ne naučiš čez noč. Gradi se skozi izkušnje, nekaj pa je verjetno tudi del človekovega značaja. To se je najbolj pokazalo na Madagaskarju, kjer sem bil po prometni nesreči, v kateri bi se lahko vse skupaj končalo precej drugače, popolnoma po krivem pridržan in pozneje pristal na sodišču. Razmere so bile kaotične, pravila pa pogosto precej nejasna. V desetih dneh mi je uspelo zgraditi mrežo lokalnih ljudi, ki so mi pomagali razumeti sistem, poiskati prave rešitve in se skupaj s sopotnikom varno vrniti domov. Še danes se spomnim, da so mi govorili, da sem bil v tistih trenutkih mirnejši kot oni sami, čeprav sem jaz sedel na zatožni klopi.

Takšne izkušnje te naučijo, da je v kriznih trenutkih največja prednost sposobnost ostati zbran. Ko se umiri glava, se skoraj vedno začnejo pojavljati tudi rešitve.

DAVID: Defender Trophy ni le preizkus telesa, ampak tudi značaja. Kaj je po vašem mnenju najtežje ohraniti v ekstremnih razmerah?

OŽBE ŠTEBLAJ: Mislim, da je v ekstremnih razmerah najtežje ohraniti svojo presojo in vrednote. Ko si utrujen, pod časovnim pritiskom ali ko stvari ne gredo po načrtu, je zelo enostavno sprejeti odločitev, ki je morda dobra zate, ni pa dobra za ekipo ali širšo sliko.

Prav v takšnih trenutkih se po mojem pokaže značaj človeka. Ne takrat, ko gre vse gladko, ampak ko moraš izbirati med hitrejšo in pravilnejšo odločitvijo.

To me je naučila tudi nedavna 400-kilometrska vzdržljivostna konjeniška dirka v Patagoniji. Do zadnjega dne sem se boril za zmago, vendar sem moral sprejeti dejstvo, da moj konj preprosto ni več zmogel tempa. Lahko bi tvegal njegovo zdravje zaradi boljšega rezultata, a to bi bilo v nasprotju z vsem, v kar verjamem. Tekmovanja se končajo. Odgovornost ostane. Dirko sem zaključil na četrtem mestu. Zmage nisem odnesel domov, sem pa odnesel nekaj pomembnejšega – mirno vest, da sem sprejel odločitev, s katero bi ravnal enako tudi danes. Mislim, da je prav sposobnost sprejeti takšno odločitev največji preizkus značaja.

DAVID: Kako pomembno vlogo pri uspehu igrata ekipa in medsebojno zaupanje?

OŽBE ŠTEBLAJ: Po mojem uspešne ekipe ne nastanejo zato, ker se vsi vedno strinjajo. Ravno nasprotno. Najboljše ekipe znajo različna mnenja spremeniti v rešitev.

Na evropskih kvalifikacijah Defender Trophy smo pri enem izmed izzivov hitro ugotovili, da ima vsak svojo predstavo o tem, kako bi se ga morali lotiti. Razprava je postajala vedno daljša, čas pa je tekel. Namesto da bi poskušal prepričati vse okoli sebe, sem se odločil, da svojo idejo preprosto preizkusim. V tišini sem začel reševati nalogo. Ko so drugi videli, da pristop deluje, smo se brez odvečnega usklajevanja hitro poenotili in izziv zelo uspešno zaključili.

Ta trenutek mi je ostal v spominu, ker je lepo pokazal, kaj zame pomeni vodenje. Vodja ni tisti, ki govori največ ali ima zadnjo besedo. Vodja je tisti, ki zna v pravem trenutku prevzeti odgovornost, pokazati smer in s svojim zgledom ustvariti zaupanje.

DAVID: Vas sodobna tehnologija pri raziskovanju sveta navdušuje ali menite, da mora pustolovščina še vedno ohraniti nekaj nepredvidljivosti?

OŽBE ŠTEBLAJ: Tehnologijo vidim kot odlično orodje, nikoli pa kot nadomestek za izkušnje ali presojo. Omogoča nam, da se na pustolovščine podajamo odgovorneje in varneje, kar se mi zdi velik napredek.

Hkrati pa mislim, da tehnologija ne more in ne sme odstraniti bistva pustolovščine. Neznano ni nekaj, česar bi se želel znebiti. Ravno nepredvidljivost je tista, ki od človeka zahteva prilagajanje, opazovanje in razmišljanje. To sem lepo občutil tudi na dirki v Patagoniji. Organizatorji so nam dali le kontrolne točke, pot med njimi pa smo morali poiskati sami s pomočjo GPS-a. Tehnologija nam je pokazala, kje je cilj, ni pa nam povedala, katera pot je najboljša. To odločitev smo morali sprejeti sami – ob upoštevanju terena, vremena in predvsem zmogljivosti naših konj.

Mislim, da je prav v tem prihodnost kakovostnih pustolovščin. Ne v tem, da tehnologija razmišlja namesto nas, ampak da nam omogoča sprejemati še boljše odločitve.

DAVID: Kaj za vas pomeni luksuz po dnevu, preživetem v naravi – vroč tuš, dobra večerja ali preprosto občutek, da ste premaknili svoje meje? Morda kaj povsem drugega?

OŽBE ŠTEBLAJ: Po dolgem dnevu v naravi je moj največji luksuz presenetljivo preprost. Večerja, ki se počasi pripravlja na ognju, medtem ko sonce zahaja za obzorje. Pred tem pa skok v mrzlo jezero ali bližnji potok, ki spere prah, utrujenost in misli celega dne. Takšni trenutki imajo zame veliko večjo vrednost kot kateri koli hotel.

Prav na potovanjih sem spoznal, kako malo človek v resnici potrebuje, da je srečen. Topel obrok, dobra družba, zvezdnato nebo in občutek, da si si vse to prislužil z lastnim trudom. Mislim, da je prav to največji luksuz, ki mi ga dajejo odprave – ne pobeg od sveta, ampak priložnost, da se za nekaj dni vrnem k njegovim najbolj preprostim oblikam.

DAVID: Če bi lahko izbrali eno ekspedicijo kjer koli na svetu z Defenderjem, kam bi se odpravili in zakaj?

OŽBE ŠTEBLAJ: Če bi moral izbrati samo eno odpravo, bi se brez razmišljanja vrnil v Afriko. Ne na eno samo destinacijo, ampak na dolgo kopensko ekspedicijo skozi več držav, kjer bi bilo dovolj časa, da pot ne bi bila le premikanje od ene znamenitosti do druge. In prav zato se že tako veselim svetovnega finala Defender Trophy, ki bo potekal v treh afriških državah.

Z Defenderjem si ne predstavljam dirkanja od ene lokacije do druge. Predstavljam si potovanje, kjer je vozilo zgolj sredstvo, ki omogoča dostop do krajev, kjer se začnejo prave zgodbe. Ustaviti se sredi ničesar, zakuriti ogenj, večer preživeti pod zvezdami, zjutraj opazovati divje živali in se nato odpraviti naprej, ne da bi natančno vedel, kaj te čaka za naslednjim ovinkom.

DAVID: Kako pomembno je spoštovanje narave in lokalnih skupnosti pri raziskovanju najbolj oddaljenih krajev sveta?

OŽBE ŠTEBLAJ: Zame spoštovanje narave in ljudi ni nekaj, o čemer bi moral razmišljati. Je izhodišče vsake poti. Ko prideš v oddaljen kraj, si tam gost. In dober gost najprej opazuje, posluša in šele nato govori.

Mislim, da se je skozi zgodovino pogosto dogajalo, da so raziskovalci svet predvsem odkrivali zase. Danes imamo priložnost, da ga raziskujemo drugače – z veliko več spoštovanja do okolja, živali in ljudi, ki tam živijo. Prav oni pogosto poznajo naravo bolje kot kateri koli zemljevid ali satelitski posnetek.

Na svojih potovanjih sem se naučil, da največ znanja skoraj nikoli ne dobiš iz vodnikov ali knjig, ampak v pogovoru z lokalnimi ljudmi. Če jim pristopiš s spoštovanjem in iskrenim zanimanjem, ti odprejo vrata v svet, ki ga kot obiskovalec sicer nikoli ne bi spoznal.

Enako velja za naravo. Mislim, da raziskovanje nikoli ne bi smelo pomeniti puščanja sledi za seboj. Najlepši občutek imam takrat, ko kraj zapustim z občutkom, da sem odnesel bogatejšo izkušnjo, naravi pa vrnil enako spoštovanje, kot mi ga je ponudila ona.

DAVID: Kaj bi svetovali ljudem, ki sanjajo o večjih življenjskih pustolovščinah, pa jih pogosto ustavi strah pred neznanim?

OŽBE ŠTEBLAJ: Mislim, da je največja napaka, če čakamo na trenutek, ko nas ne bo več strah. Tak trenutek po mojem ne obstaja. Strah ni znak, da nečesa ne bi smeli storiti. Pogosto je le znak, da stopamo iz poznanega v nekaj novega.

Mislim, da ljudi pogosto ne ustavi neznano, ampak občutek, da morajo biti popolnoma pripravljeni. Sam sem skozi leta spoznal, da popolna pripravljenost ne obstaja. Obstajajo pa dobra priprava, odprta glava in pripravljenost, da se učiš tudi takrat, ko stvari ne gredo po načrtu.

Če bi moral dati en sam nasvet, bi bil zelo preprost: ne čakajte na popoln trenutek. Začnite tam, kjer ste, s tem, kar imate. Svet bo vedno nekoliko večji, kot si ga predstavljate doma. In prav v tem je njegova največja lepota.

DAVID: Po svetovnem finalu Defender Trophy – kateri osebni ali profesionalni izziv bi vas še lahko navdušil?

OŽBE ŠTEBLAJ: Iskreno povedano, ne razmišljam veliko o tem, kateri bo moj naslednji izziv. Veliko bolj me zanima, kaj bom naredil z izkušnjami, ki jih prinesem domov.

Vsako potovanje me nauči nekaj novega. Vedno se vrnem z novimi idejami, drugačnim pogledom na svet, naravo, ljudi in vodenje. Največji izziv je zato te izkušnje prenesti v svoje vsakdanje življenje – v delo s konji, razvoj socialnega podjetja, naravovarstvene projekte, doktorat in delo z ljudmi.

Seveda me še vedno vlečejo oddaljeni kraji in odprave, kjer je več vprašanj kot odgovorov. Verjamem pa, da mora imeti vsaka odprava smisel tudi po tem, ko se konča. Če te naredi boljšega človeka, boljšega vodjo ali ti pomaga bolje razumeti svet, potem je dosegla svoj pravi namen.

Če bi moral izbrati svoj naslednji izziv, bi si želel, da bi znal vse, kar sem se naučil na svojih poteh, še bolje povezati z delom doma. Mislim, da je največja vrednost raziskovanja prav v tem, da se ne konča na letališču, ampak živi naprej v odločitvah, ki jih sprejemamo vsak dan.

Imam pa eno tiho željo: da bi mi vse te izkušnje nekoč odprle vrata do vodenja zasebnega safarija, kar bi mi omogočilo več let ustvarjati, raziskovati in živeti v afriški divjini. Mislim, da bi bil to naraven naslednji korak vsega, kar sem gradil do danes.

DAVID: Če bi morali v enem stavku opisati, kaj pomeni živeti v duhu Defenderja, kako bi se glasil vaš osebni življenjski moto?

OŽBE ŠTEBLAJ: Potuj pripravljen, spoštuj naravo, zaupaj ljudem in ostani radoveden. Najlepše zgodbe se skoraj nikoli ne zgodijo po načrtu.

DAVID: Vaša ljubezen do narave se izraža tudi v delu s konji. Kje vas lahko najdemo, ko niste udeleženec tekmovanj, kot je Defender Trophy?

OŽBE ŠTEBLAJ: Večina ljudi me pozna po odpravah, tekmovanjih ali potovanjih – po razburljivih zgodbah. V resnici pa največ časa preživim doma, na ranču med konji. Na Vrhniki vodim konjeniški center Poniji s Klanca, kjer narava ni kulisa, ampak del vsakdana. Konji so izjemni učitelji. Ne zanima jih, kaj si dosegel ali koliko držav si obiskal. Od tebe zahtevajo mirnost, doslednost in spoštovanje. Mislim, da so me prav oni veliko naučili tudi o vodenju ljudi.

Veliko časa posvečam tudi razvoju socialnega podjetja Inkluzivni park, kjer mladim približujemo naravo, raziskovanje, samostojnost in odgovoren odnos do ljudi ter okolja. Ko pade noč in se delo na prostem konča, se posvetim doktoratu s področja okoljskega managementa. Tudi doma raziskujem – le da namesto zemljevidov iščem nove načine, kako povezati naravo, ljudi in trajnostne ideje.

Ko pa imam nekaj prostih dni, me prijatelji redko vprašajo, kako sem. Običajno me vprašajo: »Kje si?« Na odgovor pa morajo pogosto počakati nekaj dni, ker sem nekje, kjer ni telefonskega signala, kjer se večeri končajo ob ognju in kjer se – če imaš malo sreče – rodi še ena zgodba, vredna pripovedovanja.

The post NAJLEPŠE ZGODBE SE SKORAJ NIKOLI NE ZGODIJO PO NAČRTU first appeared on David Magazine.

Ë-C3 Tonic je namenjen predvsem mestnim voznikom in kupcem, ki razmišljajo o prehodu na električni avtomobil. Pri tem jim ni treba sklepati kompromisov pri prostornosti, udobju in osnovni opremi.

Model ohranja pet polnovrednih sedežev, značilno Citroënovo usmerjenost v udobje in preprosto uporabniško izkušnjo.

Citroën ë-C3 Tonic z izrazitejšo urbano podobo

Posebna izdaja je prepoznavna po dvobarvni karoseriji. Streha je lahko odeta v rdečo barvo Aden Red ali črno Perla Nera.

Avtomobil dopolnjujejo strešni nosilci, zadnji spojler in rumeni okrasni elementi Lemon Color Clips na sprednjem odbijaču. Poseben znak Tonic je nameščen pod stranskima ogledaloma, dodatno grafično podobo pa ustvarja nalepka na sprednjem strešnem stebričku.

Karoserija je na voljo v beli ali črni barvi.

10,25-palčni zaslon in brezžična povezljivost

V notranjosti je osrednja novost 10,25-palčni barvni zaslon na dotik, ki podpira brezžično povezovanje s sistemoma Apple CarPlay in Android Auto.

Armaturno ploščo dopolnjujejo tekstilni vložki, povzeti po bogatejšem paketu opreme PLUS.

Dve bateriji za Citroën ë-C3 Tonic

Kupci lahko izbirajo med dvema baterijama.

Različica Urban Range ima baterijo z zmogljivostjo 30 kWh in doseg do 206 kilometrov po standardu WLTP. Omogoča hitro polnjenje z močjo do 30 kW.

Zmogljivejša izvedba Comfort Range uporablja baterijo z zmogljivostjo 44 kWh. Ponuja do 309 kilometrov dosega po standardu WLTP ter podpira polnjenje z močjo do 100 kW.

Mestni električni avtomobil z dostopnejšim pristopom

Z različico Tonic želi Citroën združiti dostopnejšo ceno, uporabno opremo in mladostno oblikovanje. Tako želi kupcem olajšati prehod na električno mobilnost.

The post CITROËN Ë-C3 TONIC PONUJA DVE BATERIJI IN POUDARJENO URBANO PODOBO first appeared on David Magazine.

Akoni Eris in Eris-Two iz japonskega titana

Vsak okvir je skrbno izdelan iz lahkega japonskega titana, materiala, cenjenega zaradi svoje strukturne trdnosti, vzdržljivosti in prefinjene končne obdelave. V kombinaciji s posebej razvitimi lečami Mars, katerih značilna obarvanost spominja na duh odkrivanja in raziskovanja, jubilejna izdaja združuje napredne materiale in premišljeno oblikovanje v celoto, ki je hkrati tehnično dovršena in brezčasna.

Omejena jubilejna izdaja za zbiratelje

Vsak kos je izdelan v strogo omejeni seriji in posamično oštevilčen, s čimer dodatno poudarja Akonijevo predanost vrhunski izdelavi. Arhitekturna jasnost modela Eris in bolj kompaktna geometrija modela Eris-Two razkrivata značilen pristop blagovne znamke k oblikovanju očal, kjer strukturna natančnost, izpopolnjeni proporci in skrbno premišljene podrobnosti določajo končno obliko.

Od fino brušenih titanovih komponent do natančno kalibriranih leč – vsak element odraža Akonijev nenehen dialog med inovacijami in tradicijo. Rezultat so očala, ki utelešajo tako tehnično mojstrstvo kot tiho prefinjenost.

Poklon urarski tradicijiV skladu z duhom zbirateljskih predmetov in preciznih instrumentov so jubilejni okvirji predstavljeni v posebej zasnovani zbirateljski škatli, navdihnjeni s svetom finega urarstva, kot poklon tradiciji mehanske odličnosti, ki še naprej oblikuje Akonijevo oblikovalsko filozofijo.

The post IZDAJA OČAL AKONI ERIS IN ERIS-TWO OB PETI OBLETNICI first appeared on David Magazine.

Za pariško odprtje je blagovna znamka sklenila partnerstvo s skupino Giraudi, ki jo je ustanovil Riccardo Giraudi. Skupina že več kot dvajset let razvija ikonične restavracijske koncepte po vsem svetu.

Partnerstvo združuje dve področji strokovnega znanja, ki se naravno prepletata: natančnost francoskega sloga in elegance ter mednarodno priznano odličnost sodobne gastronomije.

Café Lacoste se nahaja le nekaj korakov od vodilne pariške trgovine blagovne znamke. Zasnovan je kot naravna razširitev ikoničnega sveta krokodila – kot pravo življenjsko okolje, popolnoma usklajeno z duhom znamke Lacoste.

Café Lacoste Pariz na stičišču sloga in gostoljubja

Z odprtjem svoje prve kavarne Lacoste še izraziteje predstavlja svojo umetnost življenja skozi gostoljubno izkušnjo, ki ostaja zvesta identiteti znamke.

Od Pariza do New Yorka, od hotela Shangri-La Paris do hotela Plaza in projekta Le Club Lacoste je modna hiša postopoma raziskovala svet gostoljubja. Razvijala je vrsto začasnih konceptov na ikoničnih prizoriščih in to področje prepoznala kot naravni prostor za izražanje svojih kodov.

Café Lacoste zdaj ta svet prenaša v gurmansko ponudbo. Ta je zasnovana kot skladna in sodobna razširitev blagovne znamke.

Prostor, navdihnjen s kodami krokodila

Celodnevna ponudba je zasnovana tako, da se prilagaja novim urbanim ritmom. Združuje obedovanje v restavraciji, hrano za s seboj in kmalu tudi dostavo.

Prostor se razprostira na 100 kvadratnih metrih in ponuja 65 sedežev. Na novo obuja ikonične kode krokodila: temnozelene in umazano bele tone, pridih terakote, plemenite materiale ter linije, navdihnjene s tenisom.

Skupaj ustvarjajo vzdušje, ki je hkrati toplo in elegantno.

Jedilnik pod vodstvom Thierryja Paludetta

Pod vodstvom Thierryja Paludetta, kuharskega mojstra skupine Giraudi, jedilnik z natančnostjo in eleganco obuja priljubljene klasične jedi.

Ponudba vključuje klubske sendviče, sveže solate, sezonske jedi in značilne sladice. Med njimi izstopa ikonični Polo, zasnovan kot prepoznavni izdelek za deljenje, fotografiranje ali odnašanje.

Na meniju pijač so posebne umetniško pražene kave in kreativni napitki latte z okusi pistacije, vanilje in čaja. Izstopa tudi značilna pijača L’Eau de Croco, pripravljena iz kokosove vode, matche in ingverja.

Konceptna trgovina Café Lacoste

Café Lacoste se nadaljuje tudi v konceptni trgovini. Ta ponuja skrbno izbran nabor ekskluzivnih izdelkov za vse, ki želijo izkušnjo podaljšati tudi zunaj lokala.

Prefinjena ponudba združuje izbrane dobrote, francoski porcelanasti namizni pribor z oznako Lacoste in namensko tekstilno kolekcijo.

Lacoste Art de Vivre, razširjen v svet gostoljubja

Že od nastanka prve polo majice leta 1933 se Lacoste opira na svojo pristno športno dediščino. Z njo svetu prinaša optimizem, samozavest in eleganco.

Na stičišču mode in športa nas Lacoste osvobaja, v naša življenja vnaša gibanje ter neguje francoski življenjski slog, prežet z lahkotno eleganco. V vsaki kolekciji in vsaki izkušnji Lacoste združuje brezčasnost z ustvarjalnostjo.

Od samega začetka je avra krokodila z vsako generacijo, ki ga je nosila, postajala močnejša. Razvila se je v simbol povezovanja, ki presega slog.

Kosi Lacoste prehajajo iz države v državo, iz ene generacije v drugo ter od prijatelja do prijatelja. Prežeti so s čustveno povezanostjo, ki jih povzdiguje v ikone.

Univerzalna in brezčasna eleganca znamke Lacoste povezuje široko skupnost. V njej so vrednote in razlike vsakega posameznika priznane in spoštovane.

Riccardo Giraudi in vizija sodobne gastronomije

Riccardo Giraudi je strasten in vizionarski podjetnik, znan po svojem strokovnem znanju na področju gastronomije in luksuznega gostoljubja. Njegova skupina že od ustanovitve izstopa z inovativnim pristopom in neusmiljenim prizadevanjem za odličnost.

Z dolgoletnimi izkušnjami v panogi se je Riccardo Giraudi uveljavil kot eden vodilnih poznavalcev umetnosti gastronomije.

Razvil je vrsto kulinaričnih konceptov, ki združujejo tradicijo s sodobnostjo. Poseben poudarek namenja kakovosti izdelkov, estetskemu oblikovanju in celostni izkušnji gostov.

Riccardova ambicija je ustvarjati nepozabne trenutke, v katerih se družabnost in eleganca srečujeta ob okusnih in prefinjenih jedeh.

The post LACOSTE ART DE VIVRE ŠIRI SVET GOSTOLJUBJA V PARIZU first appeared on David Magazine.

Kolekcija Navy SEALs se je skozi leta razširila in danes vključuje modela Submersible in Luminor. Z naprednimi materiali, kot sta Carbotech™ in titan, te ure vključujejo funkcije, ki so ključne za vrhunsko zmogljivost, med njimi prikaz časa do cilja, kronografske funkcije in GMT. Ponudba vključuje tudi namenske izdaje Experience, pri katerih lahko lastniki te profesionalne instrumente temeljito preizkusijo na terenu. Danes se ta pot nadaljuje z dvema novima dodatkoma, ki ju je navdihnila enota Navy SEALs: inovativno uro Submersible Navy SEALs Afniotech™ Experience Edition PAM01089, prvič predstavljeno na sejmu Watches & Wonders Geneva 2026, in uro Submersible Navy SEALs PAM01738.

Panerai Navy SEALs PAM01738 in vojaška dediščina

»Z modelom Submersible Navy SEALs PAM01738 še naprej gradimo na svoji vojaški dediščini ter ustvarjamo sodobne orodne ure, ki spoštujejo našo zapuščino oblikovanja natančnih instrumentov za preživetje in pustolovščine. Ta nova orodna ura odraža našo dediščino skozi sodobno prizmo in je pripravljena spremljati svoje lastnike v najzahtevnejših razmerah,« pravi Alessandro Ficarelli, direktor trženja in dediščine pri znamki Panerai.

Submersible Navy SEALs PAM01738 je 44-milimetrska jeklena orodna ura, ki oblikovalske kode, navdihnjene z enoto Navy SEALs, združuje s profesionalno konfiguracijo. Ura, ki v velikost 44 milimetrov prinaša novo raven tehnične zmogljivosti, je opremljena s kalibrom P.980, avtomatskim mehanizmom s tridnevno rezervo moči in mostičkom nemirke, ki izboljšuje stabilnost ter natančnost delovanja.

Kaliber P.980 in profesionalna konfiguracija

Mehanizem ima funkcijo zaustavitve sekundnega kazalca, ki omogoča natančno sinhronizacijo, ko je krona izvlečena. Ta funkcionalnost se neposredno navezuje na Paneraijevo vojaško dediščino in ključno zahtevo po natančnem usklajevanju časa, ki je zelo pomembno v zahtevnih profesionalnih potapljaških okoljih, kot je mornarica.

Kaliber P.980 je bil zaradi dodatne zavezanosti natančnosti podvržen šestpoložajnemu testiranju, da bi zagotovili zanesljivo kronometrično delovanje. Njegova konstrukcija deluje s frekvenco, zasnovano za ohranjanje doslednega in natančnega merjenja časa tudi pri dolgotrajni uporabi.

Z modelom Submersible Navy SEALs PAM01738 Panerai poudarja funkcionalne lastnosti, ki krepijo potapljaški namen ure. Ura se ponaša z enosmerno vrtljivo jekleno luneto, ki omogoča izračun časa potopa, ter s črnim matiranim keramičnim vložkom. Ta kombinacija združuje mehanske lastnosti jekla z večjo odpornostjo keramike in zagotavlja, da luneta prenese udarce ter nenamerne stike, ki jim je običajno izpostavljena.

Vodoodpornost do 500 metrov in izboljšana čitljivost

Ura, zasnovana za raziskovanje morskih globin, je zaradi svoje konstrukcije, kakovosti sestavnih delov in povečane debeline zadnjega dela ohišja vodoodporna do 50 barov oziroma približno 500 metrov, kar dodatno krepi njeno odpornost proti tlaku.

Čitljivost ostaja osrednja prednostna naloga. Številčnica ima velike luminiscenčne urne oznake in kazalce za boljšo vidljivost v slabih svetlobnih razmerah, medtem ko so veliki indeksi zasnovani za izboljšano berljivost, kar je še posebej uporabno pri pustolovščinah v zahtevnih okoljih. Indeksi imajo za 20 odstotkov večji premer, površina, prekrita s Super-LumiNova® X2, pa je povečana za 45 odstotkov, kar zagotavlja večjo svetilnost.

V temi pride do izraza značilni svetlobni jezik modela Submersible: urne oznake oddajajo zelen sij, minutni kazalec in svetleča pika pri 12. uri na luneti pa svetita modro. To uporabniku omogoča hitro in intuitivno odčitavanje časa potopa tudi v razmerah slabše vidljivosti.

Oblikovne podrobnosti Submersible Navy SEALs

Črna gumirana krona daje prednost funkcionalnosti in vzdržljivosti ter zagotavlja izboljšano ergonomijo in oprijem pri nastavljanju ure tudi v mokrih razmerah. Številčnica ohranja vizualno identiteto kolekcije, hkrati pa jo izpopolnjuje s podrobnostmi, izbranimi zaradi boljše berljivosti in takojšnje prepoznavnosti. Senčena antracitna površina, mali sekundni števec pri 9. uri, ki spominja na tarčo, in subtilni rumeni poudarki se neposredno navezujejo na kode mornariške specialne enote SEAL.

Pri 6. uri sta posebna napis »Navy SEALs« in standardna oznaka vodoodpornosti, zaprta zadnja stran ohišja pa je gravirana z licenciranimi oznakami mornariške specialne enote SEAL.

Novost je opremljena z dvema hitro zamenljivima paščkoma, kar omogoča hitro prilagajanje. Prvi pašček iz črne gume je idealna izbira tudi za najzahtevnejše podvodne operacije, drugi pa je izdelan iz sivega platna in uri daje robusten videz. Potapljaška ura Navy SEALs PAM01738 bo na voljo po vsem svetu, v trgovine pa prihaja julija 2026.

Celovito testiranje zanesljivosti

Paneraijev pristop h kakovosti opredeljuje brezkompromisna filozofija testiranja, ki temelji na njegovi vojaški dediščini. Namesto da bi se zanašal zgolj na preverjanje izbranih vzorcev, Panerai uporablja dvostopenjski pristop. Reprezentativne serije vsakega modela so podvržene obsežnim laboratorijskim testiranjem, ki simulirajo večletno uporabo v resničnem svetu, da bi preverili, ali zasnova in izdelava ustrezata standardom blagovne znamke glede vzdržljivosti, zanesljivosti in dolgoročnega delovanja v ekstremnih razmerah. Te ure se uporabljajo izključno za preverjanje in niso namenjene prodaji.

Hkrati je vsaka dokončana ura pred dobavo individualno preizkušena pod vodo, z izjemo ur z minutnim repetitorjem, kalibrom GLS/2005 in bronastimi ohišji. Preizkusi vodoodpornosti se izvajajo pri tlakih, ki za 25 odstotkov presegajo navedeno specifikacijo, s čimer se zagotavlja zanesljivo delovanje v dejanskih razmerah uporabe, ne da bi to vplivalo na stanje ure kot novega izdelka.

Protokol »brez rosenja« preverja celovitost tesnjenja. Odpornost proti toplotnim šokom se ocenjuje z večkratnim izmeničnim izpostavljanjem ur temperaturama 70 °C in 5 °C, kar preprečuje deformacije ter zagotavlja stabilnost ob nenadnih spremembah okolja. Test staranja in življenjskega cikla za ponazoritev dolgotrajne obrabe desetletje uporabe strne v nekaj tednov.

Sestavni deli so podvrženi 10.000 aktivacijam vzvoda za zaščito krone in 19.000 zasukom lunete, vključno z izpostavljenostjo pesku in vodi. Mehanizmi so preizkušeni s 3,6 milijona ciklov ročnega navijanja in osmimi milijoni samodejnih vrtljajev rotorja, kar zagotavlja trajno delovanje skozi čas. Odpornost proti magnetizmu je potrjena do približno 1.000 gaussov, kar ohranja neprekinjeno delovanje in omejuje odstopanje na manj kot 20 sekund na dan.

Dodatni protokoli vključujejo preizkušanje odpornosti proti koroziji v slanem in vlažnem okolju, izpostavljenost ultravijoličnim žarkom, odpornost proti kozmetičnim izdelkom in trenju ter preizkuse udarcev, ki vključujejo več deset tisoč mikroudarcev in močne udarce do 5.000 g. Ure spuščajo tudi z višine enega metra na trde površine, da bi ponazorili resnične razmere uporabe.

Vsak sestavni del – ohišje, mehanizem, številčnica, zapestnica in zaponka – je neodvisno preizkušen glede natezne trdnosti, oprijema in vzdržljivosti. Materiali, ki prihajajo v stik s kožo, so podvrženi toksikološki analizi, vključno s preverjanjem skladnosti glede sproščanja niklja in z mednarodnimi varnostnimi standardi.

The post PANERAI NAVY SEALS PAM01738 NA ZAPESTJIH AMERIŠKE MORNARICE – KAJ PA NA VAŠEM? first appeared on David Magazine.

Kolekcija Orlebar Brown High Summer ’26

Klasični motivi znamke Orlebar Brown, vključno z robovi, obrobami, črtami in paisley vzorci, so na novo zasnovani v bogatih modrih, vermilijonskih, kamnitih in zlato rjavih odtenkih.

Kolekcija predstavlja krojene kose iz seersuckerja, vezene srajce in prefinjene potiske, pa tudi razkošne tkanine, kot je svila, ki dodajajo teksturo in globino.

Med poudarki kolekcije so posodobljene različice uveljavljenih letoviških stilov OB, pri čemer je linija Passettovodilna pri srajcah, letoviških hlačah in kopalkah.

Poleg letoviških oblačil Orlebar Brown v ponudbo uvaja tudi nove, prefinjene poletne trenirke – popolne za potovanja na sončne počitnice.

Nove kopalke za sproščen poletni slog

Skoraj dvajset let po predstavitvi svojih originalnih krojenih kopalk Bulldog Orlebar Brown širi ponudbo kopalk z novimi sproščenimi modeli z vrvico, ki so na voljo v treh dolžinah, pri čemer najdaljši model Mastiff prihaja prav v tej sezoni.

Ti predstavljajo bolj sproščeno alternativo krojenim kopalkam in dodatno širijo ponudbo blagovne znamke.

Kolekcija OB High Summer ’26 je bila globalno predstavljena aprila.

Trajnost ostaja del identitete Orlebar Brown

Orlebar Brown nadaljuje svojo zavezanost trajnosti z merjenjem in zmanjševanjem okoljskega vpliva proizvodnje in poslovanja ter podpiranjem projektov Blue Carbon za obnovo oceanskih ekosistemov.

Orlebar Brown je bil kot britanska blagovna znamka oblačil za letovišča in sproščen življenjski slog ustanovljen leta 2007.

Na novo je opredelil počitniški ležerni slog za moške, njegove klasične kratke hlače Bulldog pa ostajajo izvirne in najboljše »kratke hlače, v katerih lahko plavate«.

Klasične kopalke te blagovne znamke, prepoznavne po značilnih stranskih zaponkah, so izdelane iz 100-odstotno reciklirane plastike in imajo petletno garancijo, ki potrjuje njihovo kakovost ter vzdržljivost.

Orlebar Brown ponuja vse, kar potrebujete za elegantne počitnice – od kopalk do majic, hlač, polo majic, kratkih hlač, obutve, sončnih očal in še več.

Od leta 2018 je Orlebar Brown del skupine Chanel.

Gre za globalno blagovno znamko z več kot 40 lastnimi trgovinami, prisotno na več kot 250 lokacijah po vsem svetu, med drugim v Londonu, Parizu, New Yorku, Miamiju, Los Angelesu, Sydneyju, Dubaju, St. Tropezu, Marbelli, Ibizi, Mikonosu, Atenah, Montecitu, St. Barthu in East Hamptonu.Nekaj izbranih kolekcij pa lahko kupite tudi v trgovini Belle Epoque v hotelu Bellevue na Malem Lošinju.

The post ORLEBAR BROWN HIGH SUMMER ’26: POLETJE NAVDIHNJENO Z BARVITOSTJO TRŽNICE first appeared on David Magazine.

Hublot je v Madridu gostil ekskluzivni dogodek, ki je privabil številne pomembne osebnosti iz športnega sveta, med njimi Ikerja Casillasa, Gutija in Miguela Torresa, pa tudi prijatelje urarske hiše ter znane osebnosti, kot so Paula Echevarría, Mónica Cruz, Juan Betancourt, Iván Sánchez, Ricardo Gómez ter mednarodni igralci Esha Gupta, Ludwika Paleta in Andy Zurita.

Hublot in Kylian Mbappé predstavljata Big Bang Reloaded

Ekskluzivni dogodek, ki je potekal v središču Madrida, sta s svojo prisotnostjo zaznamovala Kylian Mbappé in izvršni direktor Hublota Julien Tornare. Gostje so ves večer uživali v živahnem in prefinjenem vzdušju, ki so ga soustvarili nastop Anastasie McQueen ter glasba DJ-ke Inés Bilbao de la Cierva.

Dinamičen in sodoben večer je odlično odražal Hublotov inovativen ter avantgarden duh.

Nesporna zvezda dogodka je bila ura Big Bang Reloaded Kylian Mbappé, prva omejena izdaja, ustvarjena v sodelovanju s slavnim nogometašem. Model, omejen na zgolj 200 kosov, predstavlja močno izjavo ambicije in značaja.

Kylian Mbappé, ambasador blagovne znamke od leta 2018, popolnoma pooseblja temeljne vrednote urarske hiše – ambicijo, natančnost in neomajno prizadevanje za odličnost – ter tako krepi sinergijo med vrhunskim urarstvom in elitnim športom.

Big Bang Reloaded Kylian Mbappé

Ura Big Bang Reloaded Kylian Mbappé, izdelana iz 44-milimetrskega ohišja iz polirane bele keramike in 18-karatnega zlata King Gold, odraža Mbappéjevo značilno miselnost: neustrašen, odločen in vedno korak pred drugimi.

Njegova osebna mantra »Zaupaj si« je elegantno vgravirana na luneti pri 6. uri in simbolizira ključno sporočilo, ki spremlja njegovo celotno kariero.

Številka 10, vidno izpostavljena na številčnici, slavi njegovo ikonično številko na dresu, njegovo identiteto igralca in njegovo srečno številko.

Unico, Hublotov manufakturni kaliber in eden najnaprednejših integriranih kronografov svoje generacije, skozi dovršeno arhitekturo ure razkriva štiri od svojih petih patentiranih inovacij.

Big Bang Reloaded tako ne poudarja le Hublotovega mehanskega mojstrstva, temveč odraža tudi Mbappéjevo samozavest in pionirski duh.

Partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah

Ob predstavitvi sodelovanja je izvršni direktor znamke Hublot Julien Tornare dejal:

»Kylian pooseblja vse, kar Hublot predstavlja: inovacije, strast in preseganje meja. Njegova pot od mladega talenta do globalne športne ikone, njegovo neusmiljeno prizadevanje za odličnost in njegova zavezanost doslednosti se popolnoma ujemajo z našo blagovno znamko. Naše partnerstvo ni le sponzorstvo, temveč pristno sodelovanje, ki temelji na skupnih vrednotah in skupni želji po ustvarjanju zgodovine.«

»Ta omejena izdaja je vrhunec osemletnega partnerstva s Hublotom. Številka 10 je številka mojega dresa, hkrati pa predstavlja tudi tisto, kar želim poosebljati – odličnost in odgovornost. ‘Zaupaj si’ ni slogan, temveč disciplina. To je tisto, kar me žene naprej in kar želim prenesti na naslednjo generacijo,« je dejal Kylian Mbappé, ambasador Hublota od leta 2018.

Madrid je postal idealno prizorišče za predstavitev te kreacije, ki popolnoma uteleša Hublotovo filozofijo »Umetnost fuzije«. Združuje najsodobnejše materiale z drznim oblikovanjem in močno čustveno privlačnostjo, zaradi česar predstavlja ikoničen kos tako na igrišču kot zunaj njega.

The post HUBLOT BIG BANG RELOADED KYLIAN MBAPPÉ: URA V OMEJENI IZDAJI first appeared on David Magazine.

Prvo mesto je osvojil Line iz Aten, med najbolj odmevnimi zgodbami letošnjega izbora pa je nedvomno tudi Mirror Bar iz Bratislave, ki se je uvrstil na visoko osmo mesto, postal najboljši bar na Slovaškem in prejel še posebno priznanje Michter’s Art of Hospitality Award za izjemno gostoljubje.

Europe’s 50 Best Bars 2026 postavlja nova merila

Nova lestvica združuje bare iz 22 evropskih mest in predstavlja prvo tovrstno razvrstitev, namenjeno izključno Evropi. Nastaja na podlagi glasov več kot 300 anonimnih strokovnjakov iz barske industrije – med njimi so barmani, lastniki barov, novinarji in poznavalci koktajl kulture –, ki ocenjujejo najboljše izkušnje zadnjih 18 mesecev.

Cilj ni nagraditi le tehnične popolnosti koktajlov, temveč bare, ki ustvarjajo celovito izkušnjo in soustvarjajo prihodnost evropske barske kulture.

Na vrhu lestvice je pristal Line iz Aten, sledita mu The Bar in Front of the Bar in barcelonski Sips, medtem ko London s sedmimi uvrščenimi bari potrjuje status evropske koktajl prestolnice.

Močno prisotnost imajo tudi Milano, Pariz, Barcelona in Oslo, vendar letošnji izbor razkriva še nekaj drugega – vse pomembnejšo vlogo srednje Evrope, kjer Bratislava, Praga, Krakov, Berlin in Innsbruck dokazujejo, da se vrhunska barska kultura ne razvija več le v tradicionalnih gastronomskih središčih. Prav v tem kontekstu je uvrstitev Mirror Baramed deset najboljših eden največjih uspehov letošnje lestvice.

Mirror Bar kot simbol nove barske kulture

Mirror Bar je ob tem prejel še Michter’s Art of Hospitality Award, prvo posebno priznanje pred razglasitvijo lestvice, namenjeno baru, ki je po mnenju akademije Europe’s 50 Best Bars najbolj izstopal po toplini sprejema, kakovosti storitve in pristnem odnosu do gostov.

Nagrada poudarja eno najpomembnejših vrednot sodobnega barskega sveta – da vrhunska izkušnja ni odvisna le od pijače, temveč predvsem od ljudi, ki jo ustvarjajo.

Mirror Bar deluje v zgodovinskem hotelu Radisson Blu Carlton v Bratislavi, kjer od odprtja leta 2019 razvija povsem samosvoj koncept. Pod vodstvom bar managerja Petra Marcine in globalnega ambasadorja bara Stanislava Harciníkazdružuje eleganco, umetnost in naravo z drzno futuristično estetiko, ki jo navdihuje znanstvena fantastika.

Že leta 2025 je bar opozoril nase z nagrado Disaronno Highest New Entry Award na lestvici The World’s 50 Best Bars, kjer je debitiral na 25. mestu. Letošnja uvrstitev med deset najboljših evropskih barov potrjuje nadaljnji vzpon ekipe iz Bratislave.

Središče ponudbe predstavlja koktajl meni Essence of Design, ki skozi šest temeljnih oblikovalskih načel – formo, obliko, linijo, teksturo, barvo in prostor – raziskuje razmerje med dizajnom in miksologijo. Vsak koktajl je zasnovan kot vizualna in senzorična interpretacija teh elementov, vendar koncept presega samo pijačo.

Ekipa posebno pozornost namenja podrobnostim, osebnemu pristopu in ustvarjanju pristnega dialoga z vsakim gostom, zaradi česar obisk nikoli ni zgolj naročilo koktajla, temveč celovito doživetje. Tudi najbolj teatralne postrežbe ostajajo premišljene in usmerjene v izkušnjo gosta.

To filozofijo dopolnjuje tudi prostor. Temno zelene stene, smaragdni žamet, bogate lesene obloge in zbirke bonsajev pod steklenim stropom ustvarjajo atmosfero, ki spominja na nadrealistični kabinet viktorijanskega naravoslovca. V središču prostora stoji mogočno drevo, delo cvetličarja Róberta Bartolena, ki prostoru daje prepoznaven značaj in poudarja idejo, da mora biti vsak obisk več kot le večer ob pijači.

View this post on Instagram

A post shared by The World’s 50 Best Bars (@50bestbars)

Bratislava na zemljevidu najboljših evropskih barov

Direktorica skupnosti pri Europe’s 50 Best Bars, Faye Huggett, ob razglasitvi poudarja, da želi nova lestvica osvetliti raznolikost evropske barske scene in ljubitelje koktajlov spodbuditi k raziskovanju tako uveljavljenih kot tudi novih destinacij, ki premikajo meje ustvarjalnosti.

Prav zato je letošnja uvrstitev Mirror Bara pomembna tudi zunaj meja Slovaške – potrjuje, da postajajo mesta, kot je Bratislava, pomemben del evropskega zemljevida vrhunskih barov.

Na pomen priznanja opozarja tudi Emma Sleight, vodja vsebin pri Europe’s 50 Best Bars. Po njenih besedah je Mirror Bar v zelo kratkem času postal ena najbolj izstopajočih destinacij Bratislave. Ekipa je z izjemnim ravnovesjem ustvarjalnosti in natančnosti ustvarila izkušnjo, ki je hkrati prefinjena in dostopna, priznanje pa odraža njihovo predanost, ustvarjalnost in iskreno gostoljubje.

Podobno razmišlja tudi Stanislav Harciník, ki poudarja, da so z Mirror Barom in projektom Mirror Hospitality Expoželeli svetu predstaviti svoj pogled na pravo slovaško gostoljubje. Priznanje mednarodne strokovne javnosti razume kot potrditev, da njihov pristop deluje, obenem pa kot odgovornost, da bodo vsakemu gostu še naprej zagotavljali vrhunsko izkušnjo.

Čestitkam se je pridružil tudi izvršni podpredsednik destilarne Michter’s, Matt Magliocco, ki je izpostavil Petra Marcino, Evico Domonji, Stanislava Harciníka in celotno ekipo Mirror Bara. Njihovo predanost ustvarjanju nepozabnih doživetij vidi kot zgled gostoljubja za evropsko in svetovno barsko skupnost.Prva izdaja Europe’s 50 Best Bars 2026 zato ni zgolj razglasitev najboljših naslovov za koktajl. Predstavlja zemljevid evropske barske kulture leta 2026 – kulture, v kateri ustvarjalnost, trajnost, oblikovanje prostora in predvsem gostoljubje postajajo enako pomembni kot vsebina kozarca. Med mesti, ki danes narekujejo ta razvoj, pa se je povsem zasluženo znašla tudi Bratislava.

The post EUROPE’S 50 BEST BARS 2026: BRATISLAVA MED EVROPSKO BARSKO ELITO first appeared on David Magazine.

Porschejeva tradicija individualizacije na Fuori Concorso

V središču Porschejevih nastopov ob jezeru Como je dolgoletna zavezanost znamke individualizaciji. Leta 2022 je Fuori Concorso gostil prvo namensko razstavo unikatnih vozil Porsche in avtomobilov v omejenih serijah iz Zuffenhausna. Posebej je izstopal model Porsche 911 Sport Classic, omejen na 1.250 primerkov, ki ga je izdelal Porsche Exclusive Manufaktur.

Razstava je jasno pokazala, kako globoko je individualizacija zakoreninjena v Porschejevi filozofiji – kot obrt, ustvarjalna miselnost in most med preteklostjo ter sedanjostjo.

Unikati, prototipi in konceptni avtomobili

Leto pozneje je Porsche ob praznovanju 75. obletnice znamke ob jezeru pripravil posebno razstavo na prostem. Na ogled so bili redki prototipi in konceptni avtomobili iz Porsche Museuma.

Dediščina ni bila skrita za steklom, temveč postavljena neposredno v kulturno krajino jezera Como. Eden najbolj navdušujočih trenutkov se je zgodil, ko je Mark Webber sedel za volan Porscheja 911 GT1 in se podal na demonstracijsko vožnjo, s čimer je poudaril trajen pomen ikoničnih dirkalnikov na dogodku Fuori Concorso.

Leta 2024 je bil v središču pozornosti ponovno program Sonderwunsch. Model Porsche 911 Turbo S je predstavil tovarniško individualizacijo v njeni najbolj impresivni obliki: z barvo Chromaflair, skrbno premišljenimi podrobnostmi notranjosti in subtilnimi pokloni Porschejevi zgodovini.

Tema dogodka »British Racing Green« je dodatno poudarila barvo, ki že dolgo zaseda posebno mesto v Porschejevem programu Paint to Sample.

Porsche na Fuori Concorso 2026

Za Guglielma Mianija bistvo dogodka Fuori Concorso ni zgolj razstavljanje avtomobilov, temveč pripovedovanje njihovih zgodb. Ta pristop se ob jezeru Como izraža v različnih oblikah, med drugim tudi skozi izbrane Porschejeve eksponate, ki predstavljajo celoten spekter programov Sonderwunsch in Exclusive Manufaktur.

V skladu z letošnjim geslom »KraftMeister« je Porsche predstavil izbran nabor aktualnih projektov izdelave po naročilu ter novi Porsche 911 GT3 S/C. Vsaka stvaritev je prikazala, kako pomembno vlogo ima ročna izdelava pri oblikovanju identitete znamke in kako lahko vizija posamezne stranke postane edinstven Porsche.

The post PORSCHE NA FUORI CONCORSO 2026 OB JEZERU COMO first appeared on David Magazine.

Kozel ni zgolj zgodba o recepturi, sladu, hmelju in popolno uravnoteženi grenkobi lagerja. Je predvsem zgodba o ljudeh. O druženju po dolgem dnevu, o prijateljih za isto mizo, o spontanih poletnih večerih, ko se čas za trenutek ustavi in pogovor postane pomembnejši od vsega drugega. Prav v tem se skriva tisto, kar bi marsikdo opisal kot »Kozel trenutek« – iskren trenutek sproščenosti, dobre družbe in preprostega uživanja.

Velkopopovický Kozel in več kot 150 let pivovarske tradicije

Pivovarna v Velkých Popovicah danes nosi več kot 150-letno tradicijo, vendar njena moč nikoli ni temeljila zgolj na nostalgiji. Ravno nasprotno. Kozel uspešno združuje spoštovanje do pivovarskih korenin s sodobnim razumevanjem potrošnika, tehnologije in kakovosti.

Tradicionalno češko pivovarstvo ostaja srce pivovarne, medtem ko inovacije, trajnostni pristopi in nove pivske navade odpirajo vrata prihodnosti.

Morda prav zato Kozel ostaja tako univerzalen – dovolj avtentičen za pivske poznavalce in dovolj sproščen za vse, ki v kozarcu ne iščejo zgolj pijače, temveč občutek. Še posebej poleti, ko terasa, vrt ali obala skoraj samoumevno kličejo po hladnem kozarcu dobro natočenega piva in družbi, s katero je vsak trenutek še prijetnejši.

Pogovor z direktorjem pivovarne Ondřejem Kouckým

Kako je voditi eno najbolj ikoničnih pivskih znamk z več kot stoletjem in pol zgodovine? Kako ohraniti dušo tradicionalnega piva v času avtomatizacije, trendov in spreminjajočih se okusov mlajših generacij?

O tem in še marsičem smo se pogovarjali z direktorjem pivovarne Ondřejem Kouckým, človekom, ki, kot pravi sam, ostaja pivovar v srcu – ne glede na funkcijo.

DAVID: Kozel je veliko več kot le pivo – je skoraj simbol češke pivske kulture. Kako velika je odgovornost voditi blagovno znamko z več kot 150-letno zgodovino?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Vsekakor gre za veliko odgovornost. Ne le do zgodovine in sedanjosti našega piva ter pivovarne, temveč tudi do njune prihodnosti. Naša naloga je zagotoviti, da bo Kozel ljudem prinašal veselje še naslednjih 150 let. Zato so vsa naša dejanja usmerjena v ustvarjanje uspešne in trajnostne prihodnosti.

DAVID: Ko prevzamete vodenje tako ikonične pivovarne, kaj je prva stvar, ki jo želite zaščititi, in kaj prva, ki jo želite razvijati za prihodnost?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Najprej moramo zaščititi vse, kar smo že ustvarili in na kar smo ponosni. To so predvsem naši zaposleni, kakovost našega piva in bogata tradicija pivovarne.

Za prihodnost pa se želimo osredotočiti predvsem na avtomatizacijo, digitalizacijo in uvajanje pametnih tehnologij. Hkrati bomo poskrbeli, da bo pivo še naprej varjeno na tradicionalen češki način, le da nam bodo pri tem pomagale sodobne rešitve in orodja.

DAVID: Delali ste v pivovarstvu na treh celinah – od Evrope do Azije in Afrike. Kaj vas je delo v tujini naučilo o pivu, česar se morda nikoli ne bi mogli naučiti na Češkem?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Življenje v tujini, še posebej v državah v razvoju, je močno vplivalo na moje osebne vrednote. Začel sem veliko bolj ceniti stvari, ki jih imamo doma.

Čehi smo pogosto nagnjeni k pritoževanju. Ko pa vidiš, kako živijo ljudje v drugih delih sveta, hitro ugotoviš, da za marsikatero pritožbo pravzaprav ni resničnega razloga. Gre predvsem za vprašanje perspektive. Da bi stvari videl drugače, moraš včasih oditi drugam – morda prav v Afriko.

DAVID: Katera država ali kultura vas je najbolj presenetila glede odnosa do piva – in zakaj?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Zagotovo Kongo, kjer poraba piva znaša približno 70 litrov na prebivalca na leto, kar je več kot v številnih evropskih državah. Pivo je tam pomemben del vsakdanjega življenja in ima trdno mesto v sodobni kulturi države.

DAVID: Kozel ima izjemno prepoznavno identiteto in skoraj kultni status. Če bi morali Kozla opisati kot osebo – kakšen značaj bi imel?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Če bi bil Kozel človek, bi bil to sproščen in zanesljiv moški, na katerega se lahko vedno zaneseš. Bil bi pošten pri svojem delu, vendar nikoli vzvišen ali zahteven. Nekdo, ki ne potrebuje velikega pompa, rad preživlja čas z ljudmi in zna ustvariti prijetno vzdušje.

Ne bi povzročal težav. Bil bi partner, s katerim se usedeš za mizo in preprosto veš, da bo vse v redu.

DAVID: Danes ne prodajate zgolj piva, temveč tudi občutek, trenutek in življenjski slog. Kaj za vas pomeni popoln »Kozel trenutek«?

ONDŘEJ KOUCKÝ: To je trenutek, ko se vse sestavi tako, kot mora. Dobro pivo, dobra družba in sproščeno vzdušje.

Lahko gre za povsem običajen prizor, ko po službi sedeš s prijatelji in ob kozarcu Kozla uživaš v zasluženem počitku. Lahko pa gre tudi za nekaj posebnega – praznovanje, koncert ali srečanje, kjer pivo naravno povezuje ljudi.

Prav zato varimo Kozel – da združujemo ljudi v teh pristnih in nepozabnih trenutkih.

DAVID: V Sloveniji in na Hrvaškem ima Kozel zelo zvest krog oboževalcev in skoraj kultni status med ljubitelji piva. Kako gledate na to posebno priljubljenost v naši regiji? Vas odziv ljudi pri nas kdaj preseneti?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Kozel je danes globalna blagovna znamka, poznana in priljubljena po vsem svetu ter najbolje prodajano češko pivo. Seveda nas v pivovarni zelo veseli, da ima Kozel svoje oboževalce ne le na Češkem, temveč tudi v tujini, med drugim v Sloveniji. To se odraža tudi v številu obiskovalcev, ki redno prihajajo na oglede naše pivovarne. Njihovo zanimanje za naše pivo nas vedno znova navduši in razveseli.

DAVID: Ko pridete v Slovenijo ali na Hrvaško in vidite, koliko ljudi se odloči za Kozel, je to za vas predvsem poslovni uspeh ali tudi osebno zadovoljstvo ob spoznanju, da znamka ustvarja toliko lepih trenutkov med ljudmi?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Rekel bi, da oboje. Če pa sem povsem iskren, ima pri tem osebno zadovoljstvo nekoliko večjo težo. Poslovni uspeh je seveda pomemben, vendar je za nas velika nagrada videti, da ljudje v tujini izberejo Kozel kot spremljevalca svojih prijetnih trenutkov. To pomeni, da ima znamka univerzalno privlačnost – povezuje ljudi in jim prinaša veselje ne glede na to, od kod prihajajo.

DAVID: Scena kraft piva je v zadnjih letih močno preoblikovala pivovarsko industrijo. Vas je to spodbudilo k več inovacijam ali pa je okrepilo vaše prepričanje, da bodo klasike vedno imele svoje mesto?

ONDŘEJ KOUCKÝ: V naši pivovarni v Velkých Popovicah še vedno varimo predvsem klasični češki lager. Ta je že dolgo najbolj priljubljen slog piva na Češkem, saj lagerji v pilsenskem slogu predstavljajo več kot dve tretjini svetovne porabe piva.

V podjetju Plzeňský Prazdroj, katerega del je tudi naša pivovarna, si seveda prizadevamo potrošnikom ponuditi širok spekter okusov in pivskih slogov. Naša eksperimentalna pivovarna Elektrárna že več kot pet let češkemu trgu ponuja kraft piva različnih slogov, od klasičnih lagerjev, IPA in alejev do bockov, kislih piv ter zanimivih brezalkoholnih in brezglutenskih različic.

Poleg tega na Češkem in Slovaškem izvajamo program Specials by Prazdroj, ki gostom skozi vse leto omogoča okušanje različnih posebnih piv, bodisi iz naše stalne ponudbe bodisi iz sezonskih serij, kot so kisla piva in aleji.

DAVID: Kako ostajate relevantni za mlajše generacije, ki pogosto iščejo nove okuse, manj alkohola in drugačna doživetja?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Nenehno spremljamo potrošniške trende in se nanje odzivamo. Brezalkoholni Kozel ponujamo že več kot tri leta, od junija pa tudi brezalkoholni Kozel Sandy v treh izvirnih okusih, vsi seveda z ničelno vsebnostjo alkohola.

Odzivamo se na vse večje povpraševanje po osvežilnih brezalkoholnih pijačah z lokalnim značajem in manj sladkim okusom. Hkrati je naše pivo zdaj na voljo tudi v 0,33-litrskih steklenicah. Zanimanje za to embalažo se je v zadnjih letih občutno povečalo.

Steklenica s prostornino 0,33 litra je zaradi manjše velikosti in teže priročnejša za prenašanje, zato jo nekateri potrošniki dojemajo kot bolj praktično. Mlajši odrasli jo pogosto vidijo tudi kot elegantnejšo alternativo klasični pol litrski steklenici, saj lepo sede v roko in je privlačnejša tudi na fotografijah.

Mnogi potrošniki imajo radi tudi manjšo količino, saj se pivo hitreje ohladi in dlje ostane sveže.

DAVID: Mnogi direktorji govorijo o strategiji, manj pa o intuiciji. Koliko pomembnih odločitev pri vodenju pivovarne sprejmete tudi na podlagi instinkta?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Osebno se zanašam na svoj instinkt takrat, ko nimam vseh potrebnih informacij za določeno odločitev, situacija pa zahteva ukrepanje. Kot pravi pregovor: bolje se je soočiti s posledicami slabe odločitve kot s posledicami neodločnosti. Instinkt uporabljam tudi pri medosebnih odnosih, kjer logika in poslovna strategija pogosto nista dovolj.

DAVID: Ker prihajate iz pivovarskega okolja – ali še vedno osebno vstopate v proizvodnjo in procese opazujete skozi »oči pivovarja«?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Proizvodne prostore obiščem skoraj vsak dan. Tudi kadar imam veliko dela, se vedno za kratek čas ustavim in pozdravim sodelavce. Vaš formalni položaj v organizaciji je v takšnih trenutkih pravzaprav nepomemben. Ko si enkrat pivovar v srcu, ta odnos do piva ostane s tabo za vedno.

DAVID: Ste človek tehnologije in inovacij, hkrati pa vodite blagovno znamko z močno tradicijo. Kje je meja med napredkom in nenamernim odvzemom duše pivu?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Vse, kar je povezano s pivovarstvom, je iskanje pravega ravnovesja. To velja tudi za inovacije. Dušo pivovarne ustvarjajo njeni zaposleni, ki so tukaj danes in bodo tukaj tudi v prihodnje, saj brez ljudi ne bi bilo mogoče ničesar doseči.

Kar zadeva samo pivo, lahko njegovo dušo ohranimo tudi ob posodobitvah pivovarne. Pivu je na primer povsem vseeno, ali dovod pare na varilnici odprete z ročnim ali avtomatskim ventilom. Pomembno je le, da se to zgodi v pravem trenutku, ko to proces zahteva.

DAVID: Pivo se začne pri osnovah – vodi, sladu in hmelju. Kako zahtevno je danes ohranjati enako kakovost in prepoznaven okus Kozla na različnih trgih?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Ohranjanje dosledne kakovosti je za nas ključnega pomena. Na vseh trgih, kjer se Kozel vari po licenci, uporabljamo enak postopek varjenja kot v Velikih Popovicah in sestavine, ki ustrezajo originalnemu receptu. Skupine naših degustatorjev nato redno preverjajo okus, da zagotovijo, da je resnično enak izvirniku.

DAVID: Mnogi ljudje pivo povezujejo z druženjem. Kaj po vašem mnenju naredi trenutek ob pivu resnično poseben – pijača sama ali ljudje okoli nje?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Pomembno je oboje. Kot pivovarju mi največje zadovoljstvo prinaša opazovanje ljudi, ki sedijo skupaj za mizo, se družijo in uživajo v našem pivu. Na neki način skozi pivo vstopim mednje in postanem del teh lepih trenutkov s prijatelji in družino.

DAVID: Razumemo, da je gastronomija ena vaših strasti. Če bi morali pripraviti popolno trihodno večerjo v kombinaciji s pivom Kozel – kaj bi postregli?

ONDŘEJ KOUCKÝ: To je zelo široka tema, vendar bi kot preprost primer izbral predjed iz staranega sira s toastom in pivom Kozel 10. Za glavno jed bi postregel pečeno svinjino ob pivu Kozel 12 ali Kozel Črni. Za sladico pa sadno pito v kombinaciji z enim od aromatiziranih brezalkoholnih piv Kozel.

DAVID: Katera je po vašem mnenju najbolj podcenjena kombinacija hrane in piva, ki bi jo ljudje vsekakor morali poskusiti?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Svet brezalkoholnih piv danes ponuja izjemno raznolikost – od sladkih in sadnih različic do tradicionalnih okusov ter temnih, izrazito grenkih piv z intenzivno hmeljno aromo. Prav zaradi tega lahko ustvarite zelo zanimive in kompleksne gastronomske kombinacije z različnimi okusi.

DAVID: Če bi vam nekdo na slepi degustaciji ponudil kozarec popolnega Kozla – kateri trije znaki bi vam takoj povedali, da gre za pravi Kozel?

ONDŘEJ KOUCKÝ: To je zahtevno vprašanje. Kozel 11 pijem že vrsto let, zato bi ga prepoznal po rahlo estrski aromi, subtilni grenkobi in čistem, izjemno uravnoteženem okusu.

DAVID: Skozi desetletja je Kozel preživel različne politične sisteme, gospodarske spremembe in številne tržne izzive. Kaj se lahko sodobna podjetja naučijo iz takšne odpornosti?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Predvsem vztrajnosti, odločnosti ter pripravljenosti na inovacije in spremembe. Naša pivovarna je že od časov ustanovitelja, barona Franza Ringhofferja, veljala za pionirja sodobnih tehnologij. Konec devetdesetih let 19. stoletja je bila na primer opremljena z ultramoderno dvojno parno varilnico.

Čeprav je pivovarna stara več kot 150 let, jo nenehno posodabljamo. Naš cilj je, da postane vodilna med pivovarnami skupine Prazdroj na področju avtomatizacije in digitalizacije.

DAVID: V času, ko je trajnost postala ena ključnih tem v industriji pijač, kako se pivovarna loteva okoljske odgovornosti?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Trajnost je za nas ena najpomembnejših tem. Kot pivovarna z več kot 150-letno tradicijo čutimo odgovornost, da svoje pivo, pivovarno in njeno okolico ohranimo tudi za prihodnje generacije.

Od leta 2023 del električne energije pridobivamo iz lastnih sončnih elektrarn v Velkých Popovicah. Na strehi čistilne naprave imamo 288 sončnih panelov, ki pokrijejo približno 12 odstotkov energetskih potreb pivovarne. Poleg tega je v naši pakirnici nameščenih še 468 sončnih panelov, ki zagotavljajo približno desetino njenih energetskih potreb.

Veliko pozornosti namenjamo tudi varčevanju z vodo. V Velkých Popovicah za proizvodnjo enega litra piva v povprečju porabimo 2,84 litra vode, medtem ko svetovno povprečje znaša približno 4,5 litra vode na liter piva.

Ključno vlogo pri tem imajo sodobne tehnologije. Uporabljamo na primer sistem čiščenja na mestu (CIP), ki omogoča čiščenje proizvodne opreme brez razstavljanja. Tako prihranimo vodo in čas ter hkrati ohranjamo najvišje higienske standarde.

Odpadno vodo nato dodatno prečistimo z ultrafiltracijo in jo ponovno uporabimo za tehnične namene, kot je izpiranje. Nenehno zmanjšujemo tudi emisije tako v proizvodnji kot v celotni dobavni verigi.

V skupini Prazdroj sodelujemo z znanstveniki in kmeti pri projektih, katerih cilj je ohraniti kakovost ječmena in hmelja za prihodnje generacije tudi v razmerah podnebnih sprememb. Razvili smo tudi učinkovitejšo hladilno opremo in hladilne kopeli za pivske kozarce, s katerimi gostinski lokali prihranijo vodo in energijo.

Naš cilj je preprost: čim bolj trajnosten pristop na vseh ravneh – od semena do vrčka.

DAVID: Kaj je največji izziv pri proizvodnji milijonov litrov piva, hkrati pa ohranjanju občutka pristnosti in kakovosti?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Največji izziv je ohranjanje enake ravni predanosti in pozornosti do podrobnosti pri vsaki seriji, ne glede na količino. Sodobna tehnologija pri tem zagotovo pomaga, ključ pa ostaja v ohranjanju pivovarske obrti, doslednem nadzoru kakovosti in spoštovanju recepture. Z drugimi besedami – na vsako pivo je treba gledati, kot da je varjeno posebej, čeprav ga proizvajate v velikem obsegu.

DAVID: Slišali smo, da uživate v ribolovu in preživljanju časa v naravi. Ali obstaja kakšna podobnost med dobrim pivovarjem in dobrim ribičem – morda potrpežljivost?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Zagotovo potrpežljivost, saj tako pivo kot ribe potrebujejo svoj čas. Dodal pa bi še pozornost do podrobnosti.

DAVID: Po vseh teh letih – ali še vedno lahko pijete pivo zgolj za užitek ali ga direktor pivovarne v vas vedno začne analizirati?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Včasih v šali rečem, da lahko zaradi svoje profesionalne deformacije degustatorja analiziram celo kozarec vode. A da, seveda lahko v pivu uživam tudi zgolj za zabavo.

DAVID: Če bi se morali za en teden umakniti s svoje direktorske funkcije in opravljati samo eno delo v pivovarni – katero bi izbrali?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Delo v laboratoriju, pivovarni ali kleti. To so bila mesta, kjer sem pred prevzemom vodstvenih funkcij najraje delal.

DAVID: Po vseh teh letih v pivovarstvu – kaj vas še vedno motivira, da vsako jutro z navdušenjem pridete v pivovarno?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Moje osebno poslanstvo je, da z dobrim pivom in dobrim vodenjem prispevam k temu, da je svet boljši. Preprosto obožujem pivo in proces njegovega nastajanja.

DAVID: Če bi danes k vam pristopila mlada oseba in rekla: »Nekega dne želim voditi pivovarno, kot je Kozel,« – kakšen nasvet bi ji dali?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Svetoval bi ji, naj dosega rezultate in naj se ne boji stopiti iz cone udobja, da bi se naučila novih stvari.

DAVID: In za konec, nekoliko bolj osebno vprašanje – ko odložite poslovne obveznosti in ste preprosto Ondřej Koucký, kateri Kozel si natočite in s kom ga najraje delite?

ONDŘEJ KOUCKÝ: Najraje uživam v mešanici temnega Kozla 10 in svetlega Kozla 11, bodisi med posedanjem na terasi puba bodisi med sprehodom z družino ali prijatelji.

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“

The post VELKOPOPOVICKÝ KOZEL: VEČ KOT PIVO, ZGODBA TRADICIJE first appeared on David Magazine.