ČOKOLADNO-URARSKI OBJEM JAEGER-LECOULTRE
KO URARSTVO SREČA ČOKOLADO
Ko vaše najljubše urarske različice Jaeger-LeCoultre v vaših ustih objame čokolada. Nemogoče ali?
Saj vem, težko mi boste verjeli. In tudi sam sem si, ko sem se sprehodil po sicer vedno izjemno tematsko okalupljenem predstavnem prostoru znamke Jaeger-LeCoultre na največjem urarskem sejmu v Ženevi.
Kot že nekaj let zapored, so tudi letos presenetili s tematiko pola in serije svojih znamenitih ur, posvečenih temu mogočnemu športu kraljev in princev. A prav nič manj kraljevski ni bil občutek naših brbončic.
ČOKOLADNA UMETNOST Z OKUSOM ČASA
Mladostni švicarski čokoladni mojster Mathieu Davoin je po navdihu doline Vallée de Joux ustvaril čokoladno magijo – edinstveno simfonijo okusov, ki združuje tradicijo in inovacijo.
Njegove kreacije so nastale v sklopu programa Jaeger-LeCoultre Made of Makers, s katerim hiša že leta podpira in povezuje različne umetnostne discipline po svetu.
Program, ki dopolnjuje njihovo podporo projektoma Homo Faber in Homo Faber Fellowship, pomaga mladim umetnikom s štipendijami in priložnostmi za učenje ob izjemnih mentorjih.
OKUS TRENUTKA – ČAS KOT NAVDIH
Povsem priznam – Mathieu me je z okusi, oblikami in teksturami presenetil, kot me le redko kdo.
Čokolada, ki združuje lokalne sestavine doline in drznost nepričakovanih kombinacij, ponuja izkušnjo, ki te povsem prevzame.
Še danes pomislim, kako bi se znova usedel v za to priložnost ustvarjeni Café 1931, sredi urarskega sejma ali pa preprosto v vsakdanjem trenutku.
Verjamem, da bomo o njem še veliko brali – in komaj čakam naslednje srečanje z mojstrom Mathieujem Davoinom.
Kot sam pravi:
»Čas je opomnik na pomen uživanja v sedanjem trenutku.«
Prepustite se mu.
DAVID: Letos ste sodelovali z Jaeger-LeCoultre na sejmu Watches and Wonders v Ženevi za njihov izvirni Café 1931. Kako je do tega sodelovanja prišlo?
INTERVJU MATHIEU DAVOIN: Sodelovanje se je začelo, ko me je urarska hiša kontaktirala nekaj mesecev pred zadnjo izdajo sejma Watches & Wonders v Ženevi. Moj takojšnji odziv je bil »vau«. Bil sem resnično navdušen, ne le nad častjo, da sem bil izbran za program Made of Makers, temveč tudi nad njihovo vizijo projekta in zelo odprto ustvarjalno smerjo. To mi ni omogočilo le ustvarjalnosti, zahtevalo je, da sem resnično izviren in domiseln – kar je zahtevalo tudi izjemno natančnost v moji tehniki.
DAVID: Kako ste se lotili prevajanja oblikovalskega jezika Jaeger-LeCoultre v užitne slaščičarsko-čokoladne kreacije?
MATHIEU DAVOIN: K prevajanju oblikovalskega jezika Jaeger-LeCoultre sem se lotil tako, da sem najprej razmišljal o sestavinah in okusih, kar je običajno način, kako začnemo ustvarjati kot čokoladni mojstri. Navajeni smo delati znotraj tem – sezonskih tem, praznovanj – zato se mi je interpretacija abstraktnega koncepta duha pola zdela precej naravna. Vključevanje sestavin iz Vallée de Joux se je izkazalo za bolj zahtevno, saj se številne najboljše sestavine iz doline – kot so jagodičevje in oreščki – zelo klasično dopolnjujejo s čokolado, zato sem se želel izogniti nečemu očitnemu ali preveč tradicionalnemu. Ob tem smo veliko eksperimentirali in okušali druge sestavine ter razmišljali o nepričakovanih harmonijah okusov in neklasičnih oblikah, ki bi jih lahko prevzele. Kar zadeva pristop, so bile moje izhodišče sestavine in okusi, nato sem delal na različnih oblikah in teksturah, ki bi jih lahko prevzele, in na koncu še na vizualnem izrazu teme pola kot športa.
DAVID: Mi lahko zaupate, kakšne vzporednice ste našli med visokim urarstvom in visokim slaščičarstvom?
MATHIEU DAVOIN: Med visokim urarstvom in visokim slaščičarstvom obstaja globoka povezava. Prvič, prisoten je element natančnosti – zlasti potreba po absolutno popolni meritvi v vseh pogledih. V urarstvu se to odraža v komponentah, v moji obrti pa v natančnosti tehnike in časa. In tretjič, tu je tehnična kompleksnost, ki je neločljivo povezana z obema področjema. Vedno so me privlačile obrti, ki zahtevajo natančnost in zapletenost, urarji pri Jaeger-LeCoultre pa te lastnosti dvignejo na izjemno raven.
DAVID: Koliko ustvarjalne svobode ste imeli pri oblikovanju za Café 1931 – in kako ste to uskladili z dediščino blagovne znamke Jaeger-LeCoultre?
MATHIEU DAVOIN: Že od samega začetka sem imel veliko ustvarjalne svobode, kar je bilo neverjetno vznemirljivo. Prišel sem z idejami v mislih, a obisk manufakture, srečanje z urarji in preživljanje časa v znameniti dolini Vallée de Joux so poglobili moje razumevanje dediščine blagovne znamke. Zaradi te potopitve se mi je zdelo zelo naravno, da sem svojo ustvarjalnost uskladil s svetom Jaeger-LeCoultre – zdelo se mi je kot močan in navdihujoč okvir za ustvarjanje.
DAVID: Sestavine, ki ste jih uporabljali, ste nabavljali iz doline Vallée de Joux, rojstnega kraja Jaeger-LeCoultre. Kakšno vlogo so imeli lokalni pridelki pri vaših kreacijah?
MATHIEU DAVOIN: Ko sem prvič prispel, je bila celotna dolina prekrita s snegom – bila je popolnoma bela in iskreno dih jemajoča. Kraj je resnično poseben, ne le zaradi lepote, ampak tudi zaradi njegove zgodovine. Jaeger-LeCoultre je tukaj že več kot 190 let, zato se je uporaba lokalnih sestavin zdela naraven način, da se to počasti. Smiselno je bilo povezati okuse regije z duhom blagovne znamke – celoten projekt je bil utemeljitev nečesa simboličnega.
DAVID: Ali verjamete, da čokolada nosi terroir, podobno kot vino? Kako sta pokrajina in podnebje doline vplivala na vaše delo?
MATHIEU DAVOIN: Vsekakor. Čokolada ima, tako kot vino, svoj terroir – okusite lahko, od kje prihaja. Kar me je pri Vallée de Joux najbolj presenetilo, je bilo, kako intenzivni so tam letni časi. Spomnilo me je na sestavine, s katerimi delam – kako se spreminjajo skozi leto, koliko njihov značaj oblikuje kraj in čas rasti. To vzdušje je navdihnilo tako okuse kot občutek, ki sem ga želel ujeti v kreacijah na sami sejmski izpostavitvi.
DAVID: Kako usklajujete inovacije z odgovornostjo tradicije – tako v švicarski čokoladi kot v njeni urarski industriji?
MATHIEU DAVOIN: Izdelava čokolade je zelo tradicionalna obrt in do te dediščine gojim globoko spoštovanje, tako kot to počnejo urarji v svojem svetu. Vendar verjamem tudi, da je tradicija lahko temelj za inovacije. Vedno iščem načine, kako bi prinesel inovativne ideje, ki ljudem omogočajo, da čokolado doživijo v novi luči. Zame je najboljši način za to igranje z zaznavanjem in izzivanje pričakovanj.
En primer je »Éclat de Caviar«, ki sem ga ustvaril za Jaeger-LeCoultre. Na prvi pogled je videti kot klasična pločevinka kaviarja, napolnjena s sijočimi črnimi biseri. Ko pa jih okusite, hrustljajo in sprostijo nepričakovano kremasto notranjost. Okus je mešanica tapenade iz črnih oliv, poparka jelke in čokolade. Morda se sliši nenavadno, toda ta element presenečenja in navdušenja je točno to, kako rad uravnotežim spoštovanje tradicije z duhom inovacij – tako kot to počnejo v urarski industriji.
DAVID: Mathieu, se spomnite, kdaj vas je čokolada prvič resnično očarala – ne kot okus, temveč kot material, s katerim oblikujete in se izražate?
MATHIEU DAVOIN: Vedno me je fascinirala uporaba čokolade na nepričakovane načine – kombiniranje novih okusov, nenavadnih tekstur in trompe l’oeil vizualnih učinkov, da bi presenetil in navdušil. Poleg tega pa je bilo delo s čokolado kot kiparskim materialom zame globoko osebna ustvarjalna pot.
Rad delam tako v majhnih kot velikih merilih, ustvarjam zapletene in kompleksne oblike. Leta 2023 sem iz 25 kilogramov čokolade izdelal 1,4 metra visoko skulpturo astronavta. Vključil sem tudi različne barve do te mere, da mnogi sprva niso verjeli, da je narejena iz čokolade.
Že dolgo sanjam o tem, da bi ustvaril uro velikega formata v celoti iz čokolade – ne le številčnice, ampak celoten notranji mehanizem s kolesci, mostovi in vsemi podrobnostmi. Bila bi neverjetna skulptura za svetovno prvenstvo v kuhanju, še posebej, ker sta čokolada in ure dva najmočnejša simbola Švice. Sodelovanje z Jaeger-LeCoultre je to idejo le še bolj navdihnilo.
DAVID: Kako se je začela vaša ustvarjalna pot? Je obstajala kakšna posebna prelomnica, ki vas je usmerila na to zapleteno, umetniško pot?
MATHIEU DAVOIN: Odraščal sem na kmetiji blizu Annecyja v francoskih Alpah in vedel sem, da želim ustvarjati z rokami, vendar nisem imel posebne ideje, kako. Užival sem v kuhanju z mamo in babico, vendar je bilo to zgolj za zabavo. Nikoli si nisem mislil, da bi to lahko postal pravi poklic.
Prelomnica se je zgodila, ko me je oče predstavil prijatelju, ki je imel pekarno. V trenutku, ko sem stopil v tovrstno kuhinjo, je bil pravi »vau« trenutek – vedel sem, da sem našel svoj poklic. Zato sem se izučil za peka, nato za slaščičarja in nazadnje za čokoladarja.
DAVID: Natančnost je ključnega pomena tako pri urarstvu kot pri čokoladarstvu. Kako ste razvili svoj občutek za natančnost in disciplino v kuhinji?
MATHIEU DAVOIN: Poleg močnih tehničnih veščin verjamem, da so domišljija, strast in potrpežljivost bistveni za razvoj natančnosti in discipline v kuhinji. Pri meni je to prišlo z leti vaje – ponavljanjem istih gest znova in znova, dokler niso postale instinktivne. Natančnost ni le merjenje, saj gre pri celotnem procesu tudi za osredotočenost, doslednost in spoštovanje materiala, s katerim delaš. Tako kot pri urarstvu lahko tudi najmanjša podrobnost naredi veliko razliko.
DAVID: Primerjali so vas s kiparji in iluzionisti. Se imate bolj za umetnika ali kuharja – ali oboje?
MATHIEU DAVOIN: V mojem delu ni prave meje med obema.
Kuhinja, še posebej kuhinjski laboratorij, je kraj, kjer se počutim najbolj svobodno. To je prostor, kjer lahko eksperimentiram brez meja. Verjamem, da nobena ideja ni preveč drzna za preizkus, zato je sodelovanje z mojo ekipo bistveno. Med seboj izmenjujemo ideje, izpopolnjujemo tehnike in vedno skupaj okušamo. Ustvarjalnost se pogosto začne na nepričakovanih mestih – obisk muzeja, nekaj, kar vidim v naravi, celo hiter zapis ali slika, shranjena v mojem telefonu. Vsak projekt se začne drugače: včasih s konceptom, včasih z eno samo sestavino. Kar ostaja nespremenjeno, je pomen tehnike na vsakem koraku.
Kar me fascinira, je, kako lahko kakav, tako preprosta surova sestavina, postane toliko stvari – okusov, tekstur in različnih oblik, od kremastega do hrustljavega, od tekočine do prahu. Je hkrati užiten in kiparski.
Delo s čokolado je nenehno ravnovesje med natančnostjo in domišljijo. Znanost je v tehniki, ki zahteva veliko natančnost pri merjenju sestavin, času, temperaturi in tako naprej. Umetnost pa je ustvarjanje novih izkušenj s čokolado, pa tudi končna vizualna predstavitev.
DAVID: Ure kažejo čas. Čokoladni trenutki ustvarjajo spomine. Kaj vam osebno pomeni »čas«?
MATHIEU DAVOIN: Pri mojem delu je čas nevidna sestavina, ki lahko ustvari ali uniči stvaritev. V vsakdanjem življenju pa je opomnik na pomen uživanja v sedanjem trenutku.
