Svoje jedi pripravlja skoraj tako, kot pisatelji ustvarjajo nove zgodbe. Ustvarja iz spominov – kot pravi sam.

Zato ne preseneča, da je za svojo restavracijo izbral prostor, kjer domujejo tudi pisatelji. Skupaj z ekipo tam razvija restavracijo PEN, kjer se kulinarika prepleta z ustvarjalnostjo.

Je eden tistih chefov z nalezljivim nasmehom, ki zna navdihniti – tudi takrat, ko se kdo znajde pred največjim kulinaričnim izzivom.

Šah kot navdih za ravnovesje

Sproščanje ob šahu je zanj pogosto enako pomembno kot ustvarjanje novih jedilnikov.

Ta premišljenost in občutek za ravnotežje se odražata tudi v njegovem kuhanju. Za vse, ki še niste izkusili mojstrstva Mojmirja Šiftarja, je kulinarični postanek v restavraciji PEN v Ljubljani skoraj obvezen.

Navdih japonske kulinarike

Pridih japonske filozofije ga je spodbudil k sodelovanju z znamko Lexus.

Pri japonski kulinariki ga najbolj navdušujeta natančnost in predanost – zavezanost vrhunski surovini in mojstrstvu.

Gre za preprost, a zahteven princip: ne eksperimentiraj brez smisla, temveč to, kar delaš, naredi najbolje.

Okus, ki govori sam zase

V restavraciji PEN se ta pristop občuti v vsakem grižljaju.

Gre za kuhinjo, kjer se srečajo spomini, tehnika in disciplina – ter ustvarijo izkušnjo, ki presega zgolj okus.

Pogovor s chefom Mojmirjem Šiftarjem:

DAVID: Tvoja kulinarična pot je izjemno prepoznavna. Kaj je bilo tisto prvo gonilo, ki te je potegnilo v svet kuhanja in kdaj? Skratka, kdaj je bil ta trenutek, ko si si rekel: to je to, kar želim početi v življenju.

MOJMIR ŠIFTAR: Torej najbolj zabetoniran trenutek je bil, ko sem stopil v kuhinjo Janeza Bratovža. Pred tem je bila pa seveda želja po ustvarjanju že od doma, pa potem z vpisom v srednjo šolo. Ampak ja, v bistvu prvi stik s profesionalno kuhinjo je bil tisti.

DAVID: Kaj te danes, po vseh izkušnjah, ki jih imaš, še vedno najbolj navdihuje pri ustvarjanju novih jedi? Videl sem, da so pri sestavi jedilnika, ki ga trenutno imaš, to potovanja po Sloveniji pa tudi malo naokrog.

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, v bistvu niso toliko potovanja po Sloveniji, kot so potovanja po šegah in mojih spominih. Včasih me spomin zanese na Dolenjsko. Ampak najbolj me navdušuje ta storytelling preko same hrane. Da lahko s hrano pravzaprav spodbudiš emocije, spomine, seveda tiste lepe, pri gostih samih.

DAVID: Mogoče v zadnjem času kakšna sestavina, ki ti je posebej blizu oziroma ki te navdušuje, da jo boš mogoče v spomladanski del potem vnesel na jedilnik? Nam lahko že kaj zaupaš?

MOJMIR ŠIFTAR: V spomladanskem delu leta me čemaž vedno najbolj navdušuje znova in znova, tako da je čez celo leto to sestavina, ki se je najbolj veselim.

DAVID: Super, restavracija Pen ima kar izrazit karakter. Kako bi v treh stavkih opisal svoj kulinarični podpis tam?

MOJMIR ŠIFTAR: Reciva morda kar s pridevniki: domačnost, razburljivost in premišljenost.

DAVID: Pri MasterChef Slovenija si pustil kar zelo močan pečat. Kaj te je prepričalo, da si sprejel sodelovanje v tej oddaji?

MOJMIR ŠIFTAR: Najbolj me je prepričalo to, da sem dobil potrditev in zagotovilo, da sem lahko jaz jaz. Kar pomeni, da to ni igrana serija, ampak sem jaz tam kot Mojmir in ne kot neki igralec, ker sem imel vedno željo širiti svoje znanje, deliti svoje znanje. Deliti svoje znanje med vse, ki se zanimajo za kulinariko, in pa tudi med tiste, ki radi sami jedo dobro.

DAVID: Katera naloga ali pa izziv v MasterChefu ti je bil mogoče prav zato osebno najtežji in zakaj pravzaprav?

MOJMIR ŠIFTAR: Najtežji. Hm …

DAVID: Ja, tako, če je bila kakšna taka situacija, ko si rekel: kaj pa zdaj?

MOJMIR ŠIFTAR: Ne, v bistvu ni takih situacij, ker smo vsi trije vključeni že od začetka pri sami pripravi sezone in izzivov. In za vsak izziv, pravzaprav z vsakim izzivom, je nek namen oziroma določimo, kaj želimo s tem izzivom sporočiti tako gledalcem kot tekmovalcem. In se vsakega izziva veselim. Največji izzivi, morda tako da je najtežje, so takrat, ko so tekmovalci, recimo si zelo blizu na določenem izzivu, da jih več pripravi dobro, pa več pripravi slabo in se moraš odločiti, kdo gre ali na balkon, je varen ali pa kdo gre domov. Konec koncev, to so recimo najmanj prijetni trenutki, ko se morate od tekmovalca posloviti. Kljub temu, da vidiš, da ima on še željo učiti se, ampak na koncu je to tekmovanje. Mi smo sodniki in tako je kakor pri vsakem športu. Lahko še tolikokrat pogleda sodnik tisti replay, ampak na koncu se mora odločiti.

DAVID: Tako in tako na koncu pride zmagovalec.

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, tule je tudi tako, da pravzaprav to tudi večkrat ponavljamo. Vsi so na nek način zmagovalci, ki so zbrali pogum, da so sploh prišli tja.

DAVID: Bravo!

MOJMIR ŠIFTAR: Ker ni lahko in vsak, ki je bil tam v vlogi tekmovalca, lahko potrdi, da je tako. Potrebno je nekaj poguma, vzdržljivosti, borbenosti.

DAVID: Kako se je sodelovanje v tako gledani oddaji odrazilo tudi v tvojem profesionalnem življenju in predvsem v percepciji gostov, ki pridejo do tebe?

MOJMIR ŠIFTAR: To zdaj, če gledava samo iz mojega vidika, seveda odpira to vrata. Ljudje te prepoznajo na ulici. Mi je pa zelo koristilo, ker se lahko lotevam projektov, ki si jih prej ne bi mogel niti zamisliti. Ker vem, da že avtomatično prinese neko prepoznavnost, težo dogodku, projektu, karkoli se lotevam, že ta moja prepoznavnost. Kar se tiče pa restavracije, seveda se je obisk malo povečal. Ljudje pridejo tudi zaradi firbca, radovednosti. Smo sicer v višjem cenovnem rangu kot restavracija, a še vedno si tega ljudje v večini ne morejo privoščiti vsak teden, tako da večinoma prihajajo gostje za obletnice, rojstne dneve oz. za posebne dogodke.

DAVID: Kako pomembna je psihologija pri mentoriranju tekmovalcev pa hkrati tudi pri vodenju kuhinje, kot je tvoja?

MOJMIR ŠIFTAR: To nekako je enako. Z mojega zornega kota je tako do tekmovalcev kot mojih kolegov v kuhinji oziroma restavraciji. Dokler si ti v prostoru tisti, ki ima recimo temu največ znanja, je tvoja naloga, da to znanje deliš in zagotavljaš, da vsi rastejo. Seveda je najbolj dobrodošlo, če te nekdo preraste. V smeri, kako je že tista …

DAVID: Ko je učenec boljši od učitelja.

MOJMIR ŠIFTAR: Od mojstra. Ja, ta pregovor kakor koli, ampak ja, zelo sem tak. Če ne bi bil že po naravi tako mentorski, se ne bi niti spustil v kaj takega, kot je MasterChef. Ker tudi jaz navijam za vse tekmovalce oziroma vsi navijamo za vse tekmovalce. Jaz bi rad, da oni čim bolje kuhajo. Veliko naših komentarjev, pripomb, nasvetov ni v sami oddaji, ker seveda to poteka skozi ves dan.

DAVID: In gledalci tudi ne vidimo vsega.

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, seveda, oddaja bi bila predolga, če bi bili vsi naši nasveti notri, ker si pač res vzamemo čas in jim vsak njihov izdelek pokomentiramo, damo predloge, kako ga lahko v prihodnje izboljšajo.

DAVID: Japonska kulinarika je pogosto omenjena, morda tudi kot ena od tvojih inspiracij? Kako blizu ti je in kaj te pri njih najbolj pritegne?

MOJMIR ŠIFTAR: Mislim, jaz japonsko kulinariko predvsem zelo rad dobro jem.

DAVID: Aha? Tako je pri tem?

MOJMIR ŠIFTAR: Veliko je lahko pojem, ker mi je dobra, in tudi kot grafika sama. Zdaj bom tako rekel: v mojem stilu kulinaričnem ni toliko prisotna, ker se že kar nekaj let, predvsem odkar sem v Pen klubu, ne poslužujem tujih kulinarik. Seveda. Osnova je francoska, kjer so tehnike takšne, kot so. Ampak imel sem obdobje v življenju, ko sem eksperimentiral pa delal fusion z azijskimi kuhinjami, japonskimi. Ampak najbolj me v japonski kulinariki navduši njihova natančnost in njihovo “commitment”, kako bi rekel njihov “it”.

DAVID: Zaveza, v bistvu.

MOJMIR ŠIFTAR: Njihova zaveza do vrhunske surovine in mojstrstva. To pomeni, da ni eksperimentiranja, ampak to, kar delaš, delaj dobro, delaj najboljše. Tako recimo. Kakor koli obrnemo, najboljši primer je suši. Kakorkoli obrnemo, pa je daleč od tega, da je japonska kulinarika samo suši.

DAVID: Ja, seveda.

MOJMIR ŠIFTAR: Ampak najbolj plastičen primer je, da je važna vrhunska surovina. Ko delaš s to surovino in z največjim spoštovanjem, jo potem postaviš pred gosta. To je tisto najboljše bistvo, ki me veseli in navdihuje pri japonski kulinariki.

DAVID: So pravi mojstri. Prej si rekel, da je nisi toliko zelo vključil, ampak ali je kaj elementov japonske tehnike, estetike, filozofije, ki jo vključuješ tudi že iz same filozofije?

MOJMIR ŠIFTAR: Recimo, da sprobam. Kar se tiče tega iti na to, da manj je več, kar je tudi ena izmed japonskih filozofij. Na mojih krožnikih je redkokdaj več kot pet sestavin oziroma pet elementov. Morajo biti pa ti narejeni tako, kot morajo biti.

DAVID: Tudi pri jesenski hobotnici sem videl, da si vključil miso. Pa tako malo je.

MOJMIR ŠIFTAR: Seveda, to, kar kakšne sestavine res poberem. Ampak predvsem iz vidika okusov kot to, da bi zdaj zelo vlekel čisto na smer Japonske. Če vzamemo za primer to jesensko hobotnico, je še vedno najbolj pomembna hobotnica, tako da je prišla iz morja nam blizu. Zdaj ne morem reči, da je jadranska, ker pač ni toliko hobotnice v Jadranu, da bi lahko vsi imeli jadransko hobotnico, ampak recimo sredozemska hobotnica, da je potem večji poudarek na jurčkih, ki so zraven, in pa na topinamburju, ki so pa v bistvu naše sestavine.

DAVID: Obstaja kakšen element japonske kulture mimo kulinarike, s katerim se posebej poistovetiš?

MOJMIR ŠIFTAR: Najbolj se lahko poistovetim z nashi omote. Nashi je pravzaprav oblika, če prevedemo direktno, gostoljubja v našem jeziku. V našem jeziku, in to pravzaprav pomeni več stvari. Pri njih je to malo bolj kompleksno. Pomeni kompletno gostoljubje, začenši s tem, da si že predvidel potrebe tvojega gosta, preden se tega zaveda. To je eno izmed načel našega … Potem drugo je, da ti brezpogojno nudiš gostoljubje in sprejmeš gosta v svoj dom. Načeloma Japonci to prakticirajo tudi v domovih, kar pomeni, da te pa seveda potem tudi v restavracijah brezpogojno pogostijo z iskrenostjo in ti z iskrenim zadovoljstvom sprejmeš gosta. In še najbolj pomembno, da nič ne pričakuješ v zameno.

DAVID: Hudo! Hm …

MOJMIR ŠIFTAR: Tako da to pač, če res plastično prevedemo, bi rekli gostoljubje na turbo dizlu.

DAVID: Točno to, na vseh nivojih, tako. Trajnost postaja nujna v kuhinjah po vsem svetu. Kako jo konkretno vpeljuješ? Vse od nabave do krožnika, recimo.

MOJMIR ŠIFTAR: Zdaj tu lahko greva malo širše. Sama trajnost se mi zdi, da smo jo malo preveč izrabili, samo besedo, ne, sem omenil tudi globalno. Ja, vsi govorijo o trajnosti, ampak redki jo živijo. Redki so primeri, ki res vedo, kaj pomeni sploh trajnost. Veliko poslušam o tem, preberemo, predvsem o dobrih primerih, pa tudi o ne tako dobrih. Na primer, pozabil sem ime restavracije. Ampak ja, ena restavracija, mislim, da v Barceloni, če se ne motim, ki se je zavezala ničelni plastiki v kuhinji. Ampak to se sliši ok, nimajo plastike. Samo to je tak projekt, da si sploh ne moreš zamisliti. In zdaj … malo me zmoti, ker si potem toliko potencirajo to trajnost, da pač, kako bi rekel, rečejo: okej, mi smo trajnostni. Imamo hand pick shellac, ročno nabrano to in ono pa tretje pa bio hruške. Pa vse to zraven je pa to, to napisano, tukaj na roko nabrano, rukne v vakuum vrečko pa jo skuha v plastiki.

DAVID: Ja, in smo spet na začetku.

MOJMIR ŠIFTAR: In smo spet na začetku in pravzaprav samo, če bi mi hoteli živeti trajnostno, se moramo v bistvu vrniti v življenje naših babic in dedkov. Kjer je pravzaprav prevladovala izključno kmečka logika in kmečka pamet. Kako uporabiti čim več stvari, brez da jih vržeš v smeti. In kako lahko stvar, ki jo lahko večkrat uporabiš, večkrat uporabiš, namesto da kupiš novo? Če dava čisto tak plastičen primer: včasih, če se je nogavica strgala, se jo je zašilo. Danes greš pa v prvo trgovino pa kupiš 10 novih parov in vse to lahko preneseš v kuhinjo in v restavracijo. In meni se zdi tako. Zadnjič sem poslušal par restavracij, ko so dejali: ja, mi pa delamo tako. Naši krožniki so narejeni iz recikliranega materiala. Ne vem kaj. Super, da to delaš, ampak …

DAVID: Ja, kar potem v drugi fazi pa naredi spet vse tako, kot je prej, kar imaš povsem prav. Celostno se je treba tega lotiti in to je veliko bolj zahtevno, kot si predstavljamo.

MOJMIR ŠIFTAR: A ne? To ni nek pofl, ki ga pač … mislim. Problem je, ker vsi zdaj to prodajajo kot waw. It’s common sense. Samo bodi odgovoren, pa boš že s tem veliko naredil za trajnost.

DAVID: Točno tako.

MOJMIR ŠIFTAR: Kupi toliko, kolikor rabiš, da boš manj stran vrgel, pa si s tem veliko več naredil, kot pa če rečeš: uf, zdaj bom pa reciklirane plastične vrečke imel.

DAVID: Ja, točno to. Se tvoje razmišljanje o trajnosti kaže tudi pri izbiri avtomobila, vožnje in vsakodnevne mobilnosti?

MOJMIR ŠIFTAR: Tako je. Vozil sem se z 10 let staro Kio. Samo jaz gledam, kar se tiče samega avtomobilizma in vožnje. Predvsem je to postala nuja, ki jo rabimo, tako kakor smo postali odvisni od telefonov, smo postali odvisni od avta, sploh v Sloveniji, kjer pač ni javnega prometa, da bi lahko prakticiral to. In če gledam avto kot avto, mi je predvsem najbolj važno, da je narejen tako, da ga ne bom rabil čez 5 let zamenjati, ker bi se pokvaril. Pustimo, če bi si želel nov model in tako naprej. Tega prodaš in gre naprej v rabo. Nič ni narobe s tem, ampak predvsem, da je kakovostno narejen. Da kakovostno služi mojim potrebam v nedogled.

DAVID: Kakšen tip vožnje ti je osebno najbližji? Si bolj umirjen ali bolj dinamičen, bolj avanturističen šofer?

MOJMIR ŠIFTAR: Zelo umirjen šofer. Redko, redko grem na avtocesti več kot 130. Nikoli me ni impresionirala hitra vožnja, ker je pač nevarna. Pa ne počutim se varno. Bolj dajem poudarek na samo udobje med vožnjo, predvsem na dolge relacije. Ker 2, 3 ure ali več mi je najbolj pomembno, da se počutim udobno v avtu, da je tih, da je malo višji, da je varen. Konec koncev, da je karoserija narejena tako, kot mora biti v primeru, če se tovornjak vame prilepi. Seveda to pomeni varnost, udobje in zanesljivost pred konjskimi močmi, hitrostjo in pospeški.

DAVID: Ko nakupuješ sestavine, kakšno vozilo ti najbolj ustreza glede na potrebe profesionalnega kuharja, saj je to tudi pomembno?

MOJMIR ŠIFTAR: Seveda, če so neki manjši dogodki, kamor moramo iti šefi gostovat, kuhati, je zelo pomembno, da je prtljažnik velik, prostoren, pa tudi, ko se sedeži zložijo. Ker namreč mi vse to, vsa živila, prenašamo v termo boksih, v zabojih, ki so izolirani in zato tudi malo večji. In kako je to lepo zložiti noter, s tem da je še vedno varna vožnja? Tako da je to nekako merilo zame. Avto je, ko gresta dva termo boksa eden zraven drugega, in na primer v Lexus NX gresta preverjeno.

DAVID: Super! Evo, nekaj si mi že povedal o vozilu, ampak katere tri lastnosti bi moralo imeti vozilo, ki je optimalno za šefov vsakdan? Se pravi prtljažnik je že kar lahko ena od njih, mar ne?

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, recimo tako: dovolj velik prtljažnik. Potem bi rekel udobje, ker je res dejansko življenje šefa fizično bolj zahtevno kot recimo, če greš v pisarno delat. Tako da je zelo pomembno. Na primer, jaz, ko se vozim iz Kamnika v Ljubljano pa nazaj, preživim dve uri v dnevu v avtu minimalno, če nimam drugih poti, in mi zelo pomeni, kako se bom jaz vozil oziroma kako udobno bom sedel dve uri.

DAVID: Točno to. Opravljam enako pot in se še kako strinjam s tem.

MOJMIR ŠIFTAR: To, potem pa gledam res iz kuharskega vidika. Da je v bistvu dobro vodljivo. Tako bom rekel: da ima dobro vodljivost. Ker je zelo dinamično naše delo, lahko pa greš ven in noter, pa predvsem, ko moraš začeti po opravkih na seznamu, se zgodi v enem dopoldnevu na šest lokacij, karikirano, po meni, kartice, po nek peteršilj, po neke posodice. Mora biti avto, ki je vodljiv, agilen, torej odziven. Tako odzivnost avtomobila rabiš, da ti sledi.

DAVID: Zelo dobro si izpostavil. Katera sestavina je tista, brez katere si ne predstavljaš niti enega dneva, bodisi doma ali pa v kuhinji? Ono prav značilno zate, ko si rečeš: to je pa “Mojmir”.

MOJMIR ŠIFTAR: Maslo.

DAVID: Maslo?

MOJMIR ŠIFTAR: To je ljubezen. Maslo je ljubezen. Kamorkoli ga daš, bo bolj ljubezniva jed.

DAVID: Ja, ja, glej, jaz tudi maslo s soljo obožujem, pa me kupiš že na začetku postrežbe.

MOJMIR ŠIFTAR: Ne rabiš drugega, ne rabiš.

DAVID: Kako poteka tvoj proces? Tvoj proces priprave od ideje do krožnika? Ko se odločiš ustvariti nekaj čisto novega, eno novo jed?

MOJMIR ŠIFTAR: Koliko časa lahko ustvarjam? Običajno sezonsko, štirikrat na leto. Aha, seveda, če so kakšni posebni dogodki ali priložnosti, kot smo imeli na primer dogodek za znamko Lexus. Tu se pa predvsem oprem na filozofijo, zgodbo, trenutek, letni čas. Seveda pač sezonskost. To sploh ne rabimo več izpostavljati, ker sezone so tiste, ki morajo pravzaprav narekovati tvoje razmišljanje. Ampak ja, se navežem: ko vem, kdo je naročnik, kdo je publika, kaj želim s tem pokazati, ker se ve, da si na dogodkih v sodelovanju še z nekom. Ko smo pa v Penu, pa pač jaz predstavljam sebe. In zato je večina teh stvari, ki jih pripravljamo v Penu ali na novih jedilnikih, res temelji na mojih spominih, na mojem poznavanju slovenske tradicije. In se zna zgoditi tudi to, da me pač ena sestavina tako navduši, da se pojavlja in me prevzame za tri dni.

DAVID: Kar je dobro. Kaj je v tvojem življenju najbolj inspirativno? Nekaj, kar potem preliješ v kuharske recepte. Ampak da ni mogoče spomin, da ni iz Slovenije, da je mogoče nekaj, ko greš, ne vem, v Pariz ali v London ali pa v New York ali pa kamorkoli po svetu in te prevzame. In tam je tako dobro, da si potem prav rečeš: saj to mi je bilo tako všeč, nekaj takega bi prenesel. Ali je to mogoče nekaj iz umetnosti? Da greš eno razstavo pogledat pa nekaj elementov vidiš in si rečeš: wauuuuu. Lahko je tudi kaj takega, mogoče z nekega čisto drugega področja, ne kuharskega.

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, ja, razumem.

DAVID: Ali pa imaš kakšno dodatno strast? Mogoče? Ne vem, do neke glasbe, morda česa drugega?

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, imam. Veš, dostikrat mi je glasba lahko inspiracija. Zdaj sem imel na meniju tako inspiracijo za jed. Tako me je navdušil Gaggan Anand, kuhar iz Bangkoka, ki je imel po komadu »Light Up« krožnik, kjer si polizal krožnik z jezikom navzgor. Ful dobra fora mi je bila, ampak tam sem tako že malo začel razmišljati: pismo, lahko se pa povežeš na kaj takšnega.

DAVID: Morda nek lokalni komad.

MOJMIR ŠIFTAR: Ja, komad. In zdaj bom imel čez zimo jed, ki gre po komadu »10 točk«, in bo pač svinjska ličnica.

DAVID: Oh, hudo! No, evo, na to sem mislil.

MOJMIR ŠIFTAR: Se najde. Najde se, najde. V vseh oblikah umetnosti lahko najdeš navdih za svojo smer, svoje umetnosti.

DAVID: Ko pa ne ustvarjaš v kuhinji, kaj te najbolj sprosti ali pa napolni z novo energijo? Glede na to, da si rekel, da si iz Kamnika, najbrž tudi kakšni hribi, gore, ne vem, predvidevam. Ne vem, nimam pojma.

MOJMIR ŠIFTAR: Za gore nimam časa, a si vseeno moraš vzeti čas. Ampak ja, sprehodi z ženo po Arboretumu, to me vedno sprošča. Seveda tudi izleti, ko imamo dan, da lahko gremo na izlet, greva. Drugače pa šah, vsakodnevno šah.

DAVID: Super. Evo, še zadnje vprašanje. Kaj bi si želel, da bi v prihodnjih letih postala neka nova normalnost v gastronomiji, sploh v Sloveniji, ampak mogoče tudi globalno?

MOJMIR ŠIFTAR: Domača hrana. Pika.

The post ŠAHOVSKA USKLAJENOST MORDA TUDI NA VAŠEM KROŽNIKU first appeared on David Magazine.

Na predstavitvenem dogodku v restavraciji Strelec, pod budnim očesom šefa Igorja Jagodica in njegove ekipe, je v svet vrhunskih penečih vin vstopila nova blagovna znamka ASSEMBLAGE. Gre za peneče se vino, ki je nastalo kot rezultat sodelovanja med Françoisom Bottonom, enologom iz Šampanje in mojstrom tradicionalne metode, ter Miranom Sirkom, vizionarskim vinarjem iz Goriških brd.

Njuno skupno delo razkriva izjemen potencial Slovenije kot prostora, kjer lahko nastajajo slovenska peneča vina z izrazito identiteto, globino in eleganco.

Ko se tradicija preplete z vizijo

François Botton in Miran Sirk že vrsto let tesno sodelujeta. Povezuje ju spoštovanje do narave ter razumevanje časa kot ključnega elementa pri ustvarjanju penečih se vin. Njuna skupna pot se je začela leta 2019, ko sta odkrila skupen jezik v tradicionalni metodi, ki zanju predstavlja več kot zgolj tehniko pridelave.

Gre za proces, ki zahteva potrpežljivost, natančnost in zaupanje v zorenje, ki se odvija počasi in tiho.

ASSEMBLAGE 211 – poklon brezčasni metodi

Leta 2021 je njuna vizija dobila jasno obliko v cuvéeju ASSEMBLAGE 211. Vino ni nastalo z namenom združevanja razlik, temveč kot izraz skupnih vrednot: predanosti odličnosti, tehnične natančnosti in znanja.

V vinarstvu izraz assemblage pomeni več kot mešanje vin. Gre za srečanje, kjer ena in ena nista dve, temveč nekaj več – novo ravnotežje, nova globina, nova zgodba.

Zgradba vina in pomen oznake 211

Oznaka 211 razkriva ključne trenutke nastanka vina: leto začetka sekundarnega vrenja v steklenici ter prvi skupni cuvée ustvarjalcev. Vsako vino v zvrsti je bilo izbrano zaradi svoje elegance in sposobnosti ustvarjanja harmonije.

Polovico sestave predstavlja chardonnay letnika 2020, ki prinaša strukturo in prefinjeno svežino. Drugo polovico dopolnjuje žametna črnina iz rezerve letnika 2019, ki vinu dodaja globino in kompleksnost.

Vino z dolžino, ki ostane v spominu

ASSEMBLAGE 211 je peneče se vino, ki ga zaznamujejo eleganca, napetost in dolga, čista linija okusa. Z vsakim požirkom se razpre postopoma in zadržano, brez potrebe po dokazovanju.

Gre za vino, ki potrjuje, da slovensko peneče vino lahko stoji ob boku najimenitnejšim svetovnim primerkom – ne skozi tekmovanje, temveč skozi sodelovanje, znanje in kulturo okusa.

Kako se je začela ideja o ustvarjanju vina ASSEMBLAGE in kaj je bil vaš glavni navdih za tako unikatno kreacijo na naših tleh?

Miran: ASSEMBLAGE se je rodil iz preproste, a ambiciozne ideje: ustvariti vino, ki izraža vso kompleksnost, ki jo tradicionalno povezujemo z najboljšimi penečimi se vini, pridelanimi po klasični metodi. Namesto da bi sledili klasični logiki enega izvora ali enega vinograda, smo želeli raziskati, kako se lahko različni slogovni izrazi različnih sort med seboj dopolnjujejo, nadgrajujejo in osvetljujejo.

François: Po eni strani je navdih prišel iz sveta visoke kulinarike, kjer kuharji harmonijo dosežejo s kombinacijami kontrastnih elementov. Vprašali smo se, zakaj ne bi enake filozofije prenesli v vino?
Po drugi strani pa se je Slovenija jasno uveljavila kot vrhunska regija za peneča se vina. Z enim najhladnejših podnebij v srednjem delu južne Evrope ponuja resnično edinstveno okolje za zelo precizno ustvarjena vina. ASSEMBLAGE želi raziskati ta potencial in ga razkriti najzahtevnejšim poznavalcem penečih se vin.

Zakaj ste se odločili združiti grozdje iz dveh različnih vinorodnih območij, ste se zgledovali po kom?

Miran: Oba sva se odločila, da svoje kreativnosti ne bova nikoli omejevala. Tako vinograde izbiramo izključno glede na točno določene značilnosti, ki jih lahko prispevajo h končnemu vinu – ne glede na njihovo lokacijo v državi. Ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu mnogo izjemnih vin nastane prav z umetnostjo združevanja komplementarnih komponenth komponent (primer Penfolds BIN 149 Cabernet Sauvignon Napa Valley & South Australia, letnik 2022).

François: Tako je. Ta princip smo želeli združiti z lastno senzibilnostjo in namesto geografskim mejam dati poudarek ravnotežju, teksturi, globini in energiji vina, seveda pa hkrati ostati zvesti močni slovenski identiteti.

Kateri vinogradniški izrazi so del tega vina in kakšne značilnosti prispeva vsak od njih?

Miran: ASSEMBLAGE 211 združuje dva različna slogovna izraza dveh sort: žametne črnine in chardonnaya. Prva prispeva tenzijo, kompleksnost (je namreč vino iz rezerve in s tem leto starejša in bolj dozorela), čistost in vertikalnost; druga pa zaokroženost, strukturo in širšo aromatično paleto. Dialog med tema dvema izrazoma določa prepoznavni profil ASSEMBLAGE.

Kaj pa ključni izzivi pri združevanju dveh tako različnih izrazov v eno harmonično vino?

François: Glavni izziv je spoštovati identiteto vsake komponente, ne da bi ena prevladala nad drugo. Harmonija ni nikoli naključna – zahteva številne poskuse, potrpežljivost in globoko razumevanje, kako skozi čas druga na drugo vplivajo struktura, kislina, tekstura in aromatika. Cilj je ustvariti nov, poenoten okus, v katerem nobene posamezne komponente ni mogoče izolirati.

Kako se določi končno razmerje med komponentami?

Miran: Pri ASSEMBLAGE ni vnaprej določenih pravil. Razmerje določimo skozi slepe pokušine, ki potekajo več mesecev. V tem procesu vsakič znova ocenjujemo ravnovesje, teksturo in dolžino pookusa, da najdemo točko, pri kateri oba izraza povzdigneta drug drugega. Končno razmerje izbereva šele, ko se oba v celoti strinjava.

Kaj vas je najbolj presenetilo med ustvarjanjem tega vina?

François: Kako naravno sta se oba izraza dopolnila. Na prvi pogled sta se zdela skoraj preveč različna, a ob združitvi sta ustvarila mnogo večjo harmonijo, kot smo pričakovali. Zdelo se je kot nekaj, kar se je neizogibno moralo zgoditi.

Miran: Po treh letih zorenja v steklenici in dodatnem letu in pol pod zamaškom nas vino še naprej navdušuje s svojo sposobnostjo kljubovanja času. Ostaja izjemno mladostno in kaže osupljiv potencial staranja, kar je običajno rezervirano za res velika vina.

Kako bi najbolje opisali karakter vina ASSEMBLAGE – v nekaj besedah ali značilnostih?

Miran: Elegantno. Večplastno. Natančno. Dolgotrajno.

François: Vino, ki govori mehko, a pusti dolg in nepozaben vtis. To je vino, ki ima v sebi veliko energije.

Kako priporočate, da se to vino streže: pri kateri temperaturi, v kakšnem kozarcu, ob kakšni priložnosti?

Miran: Postrezite pri 10–12 °C v srednje velikem kozarcu za belo vino, da se razkrijeta tako svežina kot globina. ASSEMBLAGE je popoln za trenutke razmisleka, gastronomske večerje oziroma vse priložnosti, ki terjajo prefinjeno in izrazito vino.

François: Kozarec Lehmann Lallemant št. 4 je brez dvoma idealen za postrežbo ASSEMBLAGE 211.

Katere jedi najbolje poudarijo njegovo aromo in teksturo?

François: Čudovito se spaja z jedmi, ki so nežne, a kljub temu polne okusa, kot so jakobove pokrovače, bela riba s citrusnimi notami, pečena perutnina, zelenjavna rižota ali mehki siri.

Katera presenetljiva ujemanja bi izpostavili?

François: Azijska kuhinja z nežno pikantnostjo, na primer tajske jedi na osnovi kokosa ali japonska tempura. Te kombinacije na nepričakovan način poudarjajo teksturo in natančnost vina.

Gre za omejeno izdajo. Koliko steklenic ste pridelali in zakaj?

Miran: Res je, serija je omejena in obsega 1000 magnumov ASSEMBLAGE 211, pri čemer 21 označuje leto oziroma tirage (2021), 1 pa prvo mešanico. ASSEMBLAGE ni namenjen množični proizvodnji, saj zahteva pozornost in natančnost, ki ju omogoča le majhna serija.

Komu je ASSEMBLAGE namenjen?

François: Radovednim ljubiteljem vin, zbirateljem, gastronomskim navdušencem in vsem, ki cenijo vina z zgodbo in izrazito identiteto – ter seveda tistim, ki cenijo bogastvo slovenske vinarske kulture.

Kako pa ocenjujete razvoj vinske kulture v Sloveniji v zadnjih letih?

François: Napredek je impresiven. Potrošniki so vse bolj odprti, radovedni in dobro informirani. Narašča zanimanje za avtentičnost in vina s karakterjem.

Ali opažate porast števila poznavalcev, ki iščejo posebne letnike, terroir vina ali omejene serije?

François: Vsekakor. Povpraševanje po karakternih, edinstvenih vinih iz majhnih serij se je močno povečalo. Ljudje želijo vina z identiteto in namenom.

Miran: Vinska društva, someljeji in WSET-izobraževalci opravljajo izjemno delo in oblikujejo Slovenijo v državo pravih poznavalcev.

Kakšno je vaše mnenje o trendu butičnih in omejenih vinskih serij?

François: Izjemno pozitivno. Butična vina omogočajo vinarjem, da podrobno izrazijo svojo ustvarjalnost, in ponujajo potrošnikom nekaj intimnega in osebnega.

Zakaj ASSEMBLAGE ni penina, čeprav bi nekateri to pričakovali od vas?

Miran: Ker je ta projekt zahteval drugačno ustvarjalno platno. Penina temelji na izrazu enega definiranega izvora. ASSEMBLAGE pa, nasprotno, ni uokvirjen s takimi omejitvami.

Kako pomembna je zgodba za vinom in kako jo delite?

François: Zgodba je bistvena, saj nudi kontekst in čustveno osnovo v vsakem koraku pridelave vina. Je cement najinega prijateljstva in energija, ujeta v steklenico. Delimo jo predvsem skozi degustacije in transparentnost najine filozofije. ASSEMBLAGE ni le vino, je ustvarjalni proces.

Kakšen je bil odziv prvih okuševalcev in strokovnjakov?

Miran: Navdušen, bila sva resnično počaščena. Izpostavili so eleganco, dolžino pookusa in izvirnost. Njihove reakcije so potrdile, da sva izbrala pravo smer.

Kje vidite ASSEMBLAGE čez pet let – v vinskih kartah, v kleteh zbirateljev, na posebnih dogodkih?

François: Na vinskih kartah restavracij, ki cenijo mojstrstvo, v kleteh zbirateljev, ki cenijo nianse, in na mizah tistih, ki si radi delijo nepozabne steklenice.

Miran: Potiho tudi upava, da bo ta projekt še dodatno izpostavil izjemen slovenski potencial za odlična peneča se vina na svetovni ravni.

Kaj vas kot vinarja vsakodnevno najbolj navdihuje?

Miran: Iskanje harmonije. Vsak dan ponuja priložnost za izpopolnjevanje, prilagoditve in izboljšanje. Narava narekuje ritem, mi ga interpretiramo.

Je bil pri nastanku tega vina kakšen simboličen ali prelomni trenutek?

Miran: Da, trenutek, ko je nastala končna zvrst. Zdelo se je kot podpis – trenutek, ko so se vsi poskusi uskladili in ko je vino izrazilo točno to, kar smo si zamislili.

François: Drug simboličen trenutek pa je bil, ko smo po treh letih zorenja odprli prvo steklenico in videli izraz na obrazu Miranove soproge Petre Sirk, naše najzahtevnejše notranje ocenjevalke.

Kako pomembno je, da vino ostane zvesto vašemu osebnemu okusu?

Miran: Ključno. Vino brez avtentičnosti ali prepričanja nima duše. ASSEMBLAGE odraža slog, v katerega globoko verjamemo – vina z eleganco, harmonijo in energijo v sebi.

Katero je vaše osebno najljubše vino?

Miran: Občudujem vina, ki združujejo fineso z globino, ne glede na to, ali prihajajo iz moje kleti ali iz oddaljenih regij. Vedno me nagovorita eleganca in ravnovesje. Mišic v vinu ne maram. Zdijo se mi preveč banalna, lahko dosegljiva stvar.

François: To se vedno spreminja. Trenutno me navdušuje Château de Pez (bordojska zvrst), lani je bil to suhi furmint Samuela Tinona iz Tokaja …

In za konec – kaj želite, da ljudje občutijo, ko ASSEMBLAGE prvič poskusijo?

Miran in François: Občutek novega odkritja. Želiva si, da vino ljudem vzbudi čustva, radovednost in željo, da se vrnejo h kozarcu ter začutijo, kako se pred njimi razgrinja nekaj nepričakovanega, a harmoničnega.

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”

View this post on Instagram

A post shared by François & Miran (@assemblage_211)

The post VINO, KI GOVORI MEHKO, A PUSTI DOLG IN NEPOZABEN VTIS  first appeared on David Magazine.

V svetu, kjer gastronomija vse bolj poudarja celostno izkušnjo, se je JRE-Slovenija odločil usmeriti pozornost tja, kjer je ta pogosto prezrta – v strežbo in vinsko kulturo.

V JB Restavracija v Ljubljani je potekal edinstven dogodek »Večerja z namenom«, ki je z vrhunsko kulinariko, peninami Radgonske gorice, modnim navdihom in simboličnimi dejanji povezal vse elemente, ki ustvarjajo popolno gostinsko izkušnjo.

STREŽBA KOT SRCE VRHUNSKE IZKUŠNJE

Gostiteljica večera, Nina Bratovž, aktualna Sommelierka leta po Gault & Millau 2025, JRE sommelierka 2024 in članica upravnega odbora JRE-Slovenija, je večer odprla z mislijo:

»Ko govorimo o vrhunski izkušnji, govorimo o ljudeh. Hrana je čudovita, a brez topline, pozornosti in znanja v strežbi ne zaživi v polnosti. To je sporočilo našega večera – povzdigniti poklic strežbe tja, kamor sodi.«

Njene besede so jasno začrtale osrednjo temo večera: strežba kot nosilka zgodbe, občutka in zaupanja.

KULINARIKA IN PENINE KOT DIALOG Z GOSTOM

Ob petih skrbno zasnovanih hodih chefa Tomaža Bratovža so se z vsakim kozarcem penine razkrivali novi okusi – in nova spoznanja.

Večer je pokazal, da je kakovostna strežba most:

• med kuhinjo in gostom,
• med znanjem in občutkom,
• med umetnostjo in izkušnjo.

POKLON PRIHODNOSTI GOSTINSTVA

Dogodek ni bil le praznik sedanjosti, temveč tudi naložba v prihodnost.
JRE-Slovenija in Društvo sommelier Slovenije sta mladima talentoma Niku Pečniku in Patriciji Oblak, zmagovalcema JRE natečaja »Mladi talenti v strežbi«, podelila sommelierska tečaja I. stopnje.

S tem želita mlade spodbuditi, da s strastjo, znanjem in samozavestjo gradijo svojo pot v svetu gostinstva.

ZNANJE KOT ODGOVORNOST

Predsednik Društva sommelier Slovenije, Valentin Bufolin, je ob tem poudaril:

»Znanje o vinu ni privilegij, temveč odgovornost. Z njim krepimo profesionalnost in samozavest strežnega osebja, kar je temelj vrhunske gostinske izkušnje.«

Njegove besede so še dodatno potrdile osrednje sporočilo večera: znanje je tisto, ki dvigne izkušnjo na višjo raven.

RADGONSKE GORICE IN SENZORIČNI VRHUNEC VEČERA

Večer so s svojimi penečimi vini oplemenitile Radgonske gorice, vinar večera, ki so s posebno predstavitvijo penine Untouched by Light – prve penine na svetu, pridelane v popolni temi – ustvarile nepozabno senzorično doživetje.

»Z JRE-Slovenija nas povezuje vizija – ustvarjati zgodbe, ki združujejo tradicijo, znanje in pogum. V Radgonskih goricah verjamemo, da najboljše zgodbe nastanejo, ko se srce in vino srečata za isto mizo,«
je dejal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric.

KO MODA SREČA PENINO – PRESENEČENJE Z ZNAČAJEM

Presenečenje prav posebne vrste je bila modna revija – a še zdaleč ne klasična.
V vlogi manekenk so se namreč predstavile steklenice.

Znana slovenska kreatorska imena:

• Maja Ferme,
• Matic Veler,
• Maja Štamol Droljc,
• in njena hči Žani Štamol,

so bila povabljena, da posebej za ta večer ustvarijo »oblačilo« za steklenico.

BLACK & WHITE – HIŠNA PENINA KOT PLATNO KREATIVNOSTI

V središču modne interpretacije je bila Black & White, hišna penina JRE.
Gre za simbol združenja, ki pooseblja enake vrednote kot izbrani kreatorji:

• inovativnost,
• kreativnost,
• kakovost,
• spoštovanje tradicije,
• in družinski duh.

Steklenica je tako postala nosilka zgodbe, kjer se srečajo moda, vino in identiteta sodobnega gostinstva.

VEČERJA KOT POKLON TISTIM V OZADJU

»Večerja z namenom« je bila več kot dogodek.
Bila je poklon tistim, ki z znanjem, držo in eleganco vsak dan ustvarjajo vrhunsko gostinsko izkušnjo.

Sporočilo večera je bilo jasno:
prihodnost slovenske gastronomije je svetla le, če svetijo tudi tisti, ki jo s srcem strežejo.

JRE – JEUNES RESTAURATEURS IN MOČ SKUPNOSTI

Jeunes Restaurateurs je mednarodno združenje vrhunskih chefov in restavracij, ki jih povezuje:

• strast do kulinarike,
• spoštovanje tradicije,
• in želja po nenehnem raziskovanju ter inovacijah.

Ustanovljeno v Evropi se danes združenje širi tudi izven njenih meja in povezuje:

• več kot 400 restavracij,
• v 16 državah.

V Slovenijo sta JRE leta 2007 pripeljala Ana Roš in Tomaž Kavčič, danes častna člana združenja.

JRE-Slovenija danes združuje 24 vrhunskih restavracij, zavezanih:

• avtorski kuhinji,
• lokalnim sestavinam,
• in najvišjim standardom kakovosti.

TOMAŽ BRATOVŽ IN JB RESTAVRACIJA – SRCE DOGODKA

Tomaž Bratovž velja za enega vodilnih predstavnikov sodobne slovenske kulinarike.

V JB Restavraciji v središču Ljubljane ustvarja:

• prepoznavne menije,
• ki temeljijo na sezonskih in lokalnih sestavinah,
• tehnični dovršenosti,
• in prefinjenem ravnovesju okusov.

Restavracija, umeščena v Plečnikovo stavbo na Miklošičevi ulici, velja za eno najprestižnejših kulinaričnih destinacij v Sloveniji.

S spoštovanjem do tradicije in pogledom, usmerjenim v prihodnost, Tomaž Bratovž s svojo ekipo gradi izkušnjo, ki presega obed.
Gre za poklon umetnosti, znanju in strasti do kuhanja.

View this post on Instagram

A post shared by Restaurant JB (@jbrestavracija)

The post VEČERJA Z NAMENOM IN KAKOVOSTNA STREŽBA first appeared on David Magazine.

Gourmet Vila Muhr v Bohinju postaja eden najresnejših novih naslovov slovenske gastronomije.
Pred dnevi je gostila chefa Matijo Bregeša iz Michelinove restavracije Boškinac (Pag, Hrvaška), ki je skupaj z Davorjem Arnautovićem pripravil ekskluziven večer.

Soočenje alpskih in mediteranskih izrazov — planinskega sira in oljk, gora in morja — je bilo Davorju dobro poznano, saj je kilometrino nabiral prav v restavraciji Boškinac.

VILA MUHR KOT DESTINACIJA AVTORSKO ARTIKULIRANE KUHINJE

V prvem letu delovanja se Vila Muhr pozicionira kot destinacija avtorsko artikulirane kuhinje in jasne kulinarične ambicije.
Ni klasična restavracija. Je prostor, kjer jedi izhajajo iz koncepta, tehnike in realne povezave z lokalnimi pridelovalci.

Tudi vinska selekcija ni nakupna širina, ampak natančno izbrana spremljava — zaradi dialoga na krožniku, ne zaradi vtisa.

View this post on Instagram

A post shared by GOURMET VILA MUHR (@gourmet.vilamuhr)

NADALJEVANJE KULINARIČNIH VEČEROV IN JASNA VIZIJA

Takšni večeri se bodo nadaljevali.
Vila Muhr se profilira kot gastronomski naslov izven metropole, kjer se tišina Bohinja sreča s sodobnim luksuzom in kuhinjo, ki meri visoko.

The post VILA MUHR: NOV KULINARIČNI PRESEŽEK V BOHINJU first appeared on David Magazine.

Na predstavitvenem dogodku v restavraciji Strelec, pod budnim očesom šefa Igorja Jagodica in ekipe, je v svet vrhunskih penečih vin vstopila nova blagovna znamka ASSEMBLAGE. To izjemno peneče vino je rezultat edinstvenega sodelovanja med Françoisom Bottonom, enologom iz Šampanje in mojstrom tradicionalne metode, ter Miranom Sirkom, vizionarskim vinarjem iz Goriških brd, ki s predanostjo dviga slovensko tradicijo penečih vin na novo raven.
Skupaj sta ustvarila peneče vino, v katerem se zrcali izjemen potencial Slovenije.

ZGODBA O SODELOVANJU IN SKUPNA VIZIJA

François in Miran že vrsto let tesno sodelujeta. Združuje ju globoko spoštovanje do narave.
Njuna skupna pot se je začela leta 2019, ko sta ju povezala prijateljstvo in skupna strast do tradicionalne metode (méthode traditionnelle).
Ta je zanju postala več kot le način pridelave vina – postala je skupen jezik, ki zahteva potrpežljivost in natančnost.

ASSEMBLAGE 211 – POKLON BREZČASNI METODI

ASSEMBLAGE 211 je predvsem poklon tradicionalni metodi – počasnemu ritmu zorenja, tihemu bivanju na finih drožeh in umetnosti zvrščanja, ki peneče vino preoblikuje v doživetje.
Leta 2021 je njuna vizija dobila končno obliko v cuvéeju ASSEMBLAGE 211, ki ni zasnovan z namenom združevanja različnosti, temveč čaščenja tistega, kar ju povezuje: predanost odličnosti, tehnološka natančnost in znanje.

POMEN BESEDE »ASSEMBLAGE«

V vinarstvu in gastronomiji pomeni assemblage veliko več kot proces mešanja. Predstavlja srečanje dveh vin – ne zato, da bi se sešteli, temveč da bi se povzdignili.
Gre za spoj, kjer ena in ena nikoli ni dve, temveč nekaj neskončno večjega.
Spoj, ki razkriva nove dimenzije teksture, ravnotežja in percepcije.

Za Françoisa in Mirana ASSEMBLAGE 211 pooseblja samo bistvo ustvarjanja – idejo, da meja možnega postane neskončna, ko se združita znanje in vizija.

SESTAVA ASSEMBLAGE 211 – NATANČNOST IN RAVNOTEŽJE

Oznaka 211 pove vse: začetek sekundarnega vrenja v steklenici (tirage) leta 2021 in Blend Number 1, njun prvi cuvée.
To je začetek poti, oblikovane z natančnostjo in nepopustljivostjo.

Vsako vino je bilo izbrano zaradi elegance, globine in sposobnosti ustvarjanja popolne harmonije.

SESTAVA ASSEMBLAGE 211 – VEČPLASTNOST, USTVARJENA S ČASOM

Skupaj tvorita večplastno peneče se vino, ki ujame svežino in moč časa, preživetega na finih drožeh:
– 50 % chardonnay (letnik 2020) prinaša strukturo, fineso in prefinjeno ostrino,
– 50 % žametna črnina (rezerva 2019) pa dodaja globino in kompleksnost.

Kar nastane, je cuvée, ki ga opredeljujejo eleganca, dolžina in napetost.
To je vino, ki se z vsakim požirkom razpre v fineso.

ZNANJE, UKORENINJENO V ČASU

Za Françoisa in Mirana odličnost ni iskanje popolnosti. Temveč razumevanje, da vsako vino potrebuje svoj čas.
Njuno delo počiva na treh brezčasnih načelih:

»Assemblage nima druge logike kot iskanje vrhunca okusa.

Ne pozna meja in po svoji naravi nima konca.«

François Botton & Miran Sirk

TRI TEMELJNA NAČELA

1. Kakovosti ni mogoče pospešiti – potrpežljivost je duša velikih vin.
2. Avtentičnost se začne v vinogradu – vsa dela morajo izkazovati spoštovanje do zemlje.
3. Pravo razkošje živi v tišini – v miru kleti, kjer čas vse izostri in izpopolni.

Vsak postopek — od stiskanja celih grozdov do dolgotrajnega zorenja na drožeh — odraža njuno predanost tradicionalni metodi (méthode traditionnelle) in brezkompromisnost.

NOVOST NA SLOVENSKEM VINSKEM TRGU

ASSEMBLAGE 211 je samozavesten dokaz, da lahko slovensko peneče se vino stoji ob boku najimenitnejših penečih se vin sveta.
Assemblage 211 ni nastal iz želje po tekmovanju. Nastal je iz iskrene želje po sodelovanju, ki bo strokovnost in domišljijo povzdignilo v kulturo okusa.

View this post on Instagram

A post shared by François & Miran (@assemblage_211)

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“

The post ASSEMBLAGE 211 – POKLON TRADICIONALNI METODI IN SODELOVANJU first appeared on David Magazine.

Na znamenitem gradu Castello Sforzesco v Milanu se je z zaključkom prestižnega tekmovanja S.Pellegrino Young Chef Academy razkril najboljši mladi chef pod 30 let – Ardy Ferguson, predstavnik Azije iz Hongkonga.

Na dvodnevnem velikem finalu že šeste izvedbe tega tekmovanja je s svojo jedjo Archipelago Celebration premagal 14 drugih nadarjenih svetovnih finalistov, med katerimi je bil tudi predstavnik Slovenije, Pablo Donadio Falcon iz Hiše Franko.

Pablo se je na tekmovanju predstavil z izjemno jedjo Haiku gori, ki je bila poklon posoškim goram in poeziji njegove mame, o kateri smo pisali v intervjuju z mladim chefom ob lokalni regijski zmagi.

Do finala se je prebil kot najboljši v regiji Jugovzhodna Evropa in Mediteran ter po razglasitvi zmagovalca povedal:

»Seveda sem malo razočaran, a ko pomislim, da se je na S.Pellegrino Young Chef Academy v tej izvedbi prijavilo več kot 3700 mladih, je to, da sem prišel med 15 najboljših, velik dosežek. Vesel sem, da sem na celotni poti do predstavitve v finalu ostal zvest sam sebi in sem neskončno hvaležen svoji mentorici Yvonne Melee Simon, head chefinji v Hiši Franko, ki mi je ves čas stala ob strani. Celotna izkušnja je bila neverjetna, še posebej zato, ker mi je omogočila spoznati in se povezati s toliko izjemnimi ljudmi. Prav ta stik je tisto, kar je zares pomembno, in zelo se veselim videti, kam nas bodo nove vezi, ki smo jih ustvarili, popeljale in kako se bodo razvijale.«

GLOBALNA KULINARIČNA SKUPNOST

Prav ustvarjanje novih vezi in priložnosti je eden ključnih namenov tekmovanja S.Pellegrino Young Chef Academy, ki je v desetih letih obstoja zraslo v navdihujočo globalno skupnost.

Ta mladim kuharskim talentom omogoča povezovanje z najbolj priznanimi kulinaričnimi mojstri ter ponuja izobraževanje, mentorstvo in priložnosti za mreženje.

Naporno dvoletno mednarodno tekmovanje, ki poteka v 55 državah sveta, razdeljenih v 15 regij, se je sinoči zaključilo s prikazom izjemne ustvarjalnosti, spretnosti in vizionarskega talenta nove generacije gastronomije – ter seveda s kronanjem zmagovalca.

ZMAGOVALEC ARDY FERGUSON

Žirija je Ardyja Fergusona pohvalila, ker je pod mentorstvom Vicky Lau pokazal izjemno tehnično natančnost, prepoznavno ustvarjalno vizijo in globoko osebno povezanost s svojo jedjo.

Njegova jed Archipelago Celebration, v kateri je predstavil živahno kulinarično tradicijo Indonezije, je izstopala zaradi popolnega ravnovesja med inovacijo in pristnostjo ter utelešala vrednote tekmovanja – spretnost, strast in namen.

POVEZOVANJE SVETOVNE GASTRONOMIJE

Kot je poudarila Lili Vodušek, vodja blagovne znamke S.Pellegrino pri podjetju Merit HP, je vpogled v svetovno gastronomijo na tej ravni izjemna priložnost.

»Zbiranje prijav za naslednje tekmovanje se predvidoma prične že februarja prihodnje leto in želim si, da bi to priložnost izkoristilo čim več mladih kuharjev iz Slovenije, saj ta platforma mladim omogoča doživetja, stike in znanje, ki jih ne morejo dobiti nikjer drugje,« je izpostavila.

STIK Z ZVEZDNIŠKO ŽIRIJO

Takšna neprecenljiva izkušnja je zagotovo neposreden stik z zvezdniško žirijo, ki so jo tokrat sestavljali:

Christophe Bacquié (Francija, Le Table des Amis – 2 Michelinovi zvezdici),
Jeremy Chan (London, Ikoyi – 2 Michelinovi zvezdici),
Antonia Klugmann (Italija, L’Argine a Venco – 1 Michelinova zvezdica),
Niki Nakayama (ZDA, n/naka, Los Angeles),
Elena Reygadas (Mehika, Rosetta, Ciudad de México),
Julien Royer (Singapur, Odette – 3 Michelinove zvezdice),
Mitsuharu Tsumura (Peru, Maido, letos najboljša restavracija na svetu po The World’s 50 Best Restaurants).

KULINARIČNO DOŽIVETJE V MILANU

Gostje na podelitvi nagrad v Milanu so bili deležni ekskluzivnega kulinaričnega doživetja, saj sta posebno večerjo pripravili dve izmed najvplivnejših osebnosti v svetu kulinarike – Pía León (Kjolle, Lima – 9. mesto na lestvici The World’s 50 Best Restaurants 2025) in Jessica Rosval (Casa Maria Luigia in Al Gatto Verde).

V kuhinji jima je pomagal tudi Nelson Freitas, zmagovalec tekmovanja S.Pellegrino Young Chef Academy 2022–2023, ki po mentorski izkušnji zdaj sodeluje s Pío León – odličen primer priložnosti in povezav, ki jih tekmovanje nudi mladim talentom.

SPREMLJEVALNE NAGRADE

Na gala večeru so razglasili tudi zmagovalce spremljevalnih nagrad tekmovanja, ki so jih prejeli:

• Zanté Neethling (Afrika, Bližnji vzhod in Južna Azija) – S.Pellegrino Social Responsibility Award za jed Tribute to the Khoi-Khoin Tara, izbrano zaradi odlične uporabe trajnostnih praks.
• Noah Wynants (Severna Evropa) – Acqua Panna Connection in Gastronomy Award za rastlinsko različico Dutch Rendang, ki slavi preplet tradicije in inovacije.
• Nicolás A. López (ZDA) – Fine Dining Lovers Food for Thought Award, edino nagrado, o kateri glasuje javnost, za jed Pork with Hints of the Sea, ki najbolje izraža osebne vrednote in prepričanja.

O S.PELLEGRINO YOUNG CHEF ACADEMY

Gastronomija ima potencial za preoblikovanje družbe in oblikovanje bolj vključujoče ter trajnostne prihodnosti. Toda za to delo je potreben talent.

Zato je S.Pellegrino ustvaril S.Pellegrino Young Chef Academy – platformo za privabljanje, povezovanje in negovanje naslednje generacije kulinaričnih talentov.

Ustvariti želijo okolje, ki bo mlade krepilo z izobraževanjem, mentorstvom in izkušnjami, pa tudi s priznano svetovno konkurenco.

Akademija odpira svoja vrata članom iz več kot 70 različnih držav in zagotavlja, da nadarjeni ljudje niso omejeni z zemljepisom, etnično pripadnostjo ali spolom.

To je kraj, kjer se vzpostavljajo vezi med predanimi mladimi kuharji in najvplivnejšimi akterji svetovne gastronomije – kjer skupaj ustvarjajo navdihujočo kulinarično skupnost.

O S.PELLEGRINU IN ACQUA PANNI

S.Pellegrino, Acqua Panna in Sanpellegrino Italian Sparkling Drinks so mednarodne blagovne znamke podjetja Sanpellegrino S.p.A., ki ima sedež v Milanu v Italiji.

Prek podružnic in distributerjev so ti izdelki prisotni v več kot 150 državah na vseh petih celinah in povsod predstavljajo kakovost ter izjemnost zaradi svojega izvora.

Odlično interpretirajo italijanski slog po vsem svetu kot sintezo užitka, zdravja in dobrega počutja.

Podjetje Sanpellegrino S.p.A., ustanovljeno leta 1899, je s svojo ponudbo mineralnih vod, brezalkoholnih aperitivov in pijač vodilno podjetje v sektorju pijač v Italiji.

Sanpellegrino je od nekdaj zavezan varovanju naravnih virov, zato se predano in odgovorno posveča zagotavljanju varne prihodnosti.

View this post on Instagram

A post shared by Sanpellegrino Official (@sanpellegrino_official)

The post MED MLADO SVETOVNO KUHARSKO ELITO first appeared on David Magazine.

Ko vaše najljubše urarske različice Jaeger-LeCoultre v vaših ustih objame čokolada. Nemogoče ali?
Saj vem, težko mi boste verjeli. In tudi sam sem si, ko sem se sprehodil po sicer vedno izjemno tematsko okalupljenem predstavnem prostoru znamke Jaeger-LeCoultre na največjem urarskem sejmu v Ženevi.

Kot že nekaj let zapored, so tudi letos presenetili s tematiko pola in serije svojih znamenitih ur, posvečenih temu mogočnemu športu kraljev in princev. A prav nič manj kraljevski ni bil občutek naših brbončic.

ČOKOLADNA UMETNOST Z OKUSOM ČASA

Mladostni švicarski čokoladni mojster Mathieu Davoin je po navdihu doline Vallée de Joux ustvaril čokoladno magijo – edinstveno simfonijo okusov, ki združuje tradicijo in inovacijo.
Njegove kreacije so nastale v sklopu programa Jaeger-LeCoultre Made of Makers, s katerim hiša že leta podpira in povezuje različne umetnostne discipline po svetu.

Program, ki dopolnjuje njihovo podporo projektoma Homo Faber in Homo Faber Fellowship, pomaga mladim umetnikom s štipendijami in priložnostmi za učenje ob izjemnih mentorjih.

OKUS TRENUTKA – ČAS KOT NAVDIH

Povsem priznam – Mathieu me je z okusi, oblikami in teksturami presenetil, kot me le redko kdo.
Čokolada, ki združuje lokalne sestavine doline in drznost nepričakovanih kombinacij, ponuja izkušnjo, ki te povsem prevzame.

Še danes pomislim, kako bi se znova usedel v za to priložnost ustvarjeni Café 1931, sredi urarskega sejma ali pa preprosto v vsakdanjem trenutku.
Verjamem, da bomo o njem še veliko brali – in komaj čakam naslednje srečanje z mojstrom Mathieujem Davoinom.

Kot sam pravi:

»Čas je opomnik na pomen uživanja v sedanjem trenutku.«

Prepustite se mu.

DAVID: Letos ste sodelovali z Jaeger-LeCoultre na sejmu Watches and Wonders v Ženevi za njihov izvirni Café 1931. Kako je do tega sodelovanja prišlo?

INTERVJU MATHIEU DAVOIN: Sodelovanje se je začelo, ko me je urarska hiša kontaktirala nekaj mesecev pred zadnjo izdajo sejma Watches & Wonders v Ženevi. Moj takojšnji odziv je bil »vau«. Bil sem resnično navdušen, ne le nad častjo, da sem bil izbran za program Made of Makers, temveč tudi nad njihovo vizijo projekta in zelo odprto ustvarjalno smerjo. To mi ni omogočilo le ustvarjalnosti, zahtevalo je, da sem resnično izviren in domiseln – kar je zahtevalo tudi izjemno natančnost v moji tehniki.

DAVID: Kako ste se lotili prevajanja oblikovalskega jezika Jaeger-LeCoultre v užitne slaščičarsko-čokoladne kreacije?

MATHIEU DAVOIN: K prevajanju oblikovalskega jezika Jaeger-LeCoultre sem se lotil tako, da sem najprej razmišljal o sestavinah in okusih, kar je običajno način, kako začnemo ustvarjati kot čokoladni mojstri. Navajeni smo delati znotraj tem – sezonskih tem, praznovanj – zato se mi je interpretacija abstraktnega koncepta duha pola zdela precej naravna. Vključevanje sestavin iz Vallée de Joux se je izkazalo za bolj zahtevno, saj se številne najboljše sestavine iz doline – kot so jagodičevje in oreščki – zelo klasično dopolnjujejo s čokolado, zato sem se želel izogniti nečemu očitnemu ali preveč tradicionalnemu. Ob tem smo veliko eksperimentirali in okušali druge sestavine ter razmišljali o nepričakovanih harmonijah okusov in neklasičnih oblikah, ki bi jih lahko prevzele. Kar zadeva pristop, so bile moje izhodišče sestavine in okusi, nato sem delal na različnih oblikah in teksturah, ki bi jih lahko prevzele, in na koncu še na vizualnem izrazu teme pola kot športa.

DAVID: Mi lahko zaupate, kakšne vzporednice ste našli med visokim urarstvom in visokim slaščičarstvom?

MATHIEU DAVOIN: Med visokim urarstvom in visokim slaščičarstvom obstaja globoka povezava. Prvič, prisoten je element natančnosti – zlasti potreba po absolutno popolni meritvi v vseh pogledih. V urarstvu se to odraža v komponentah, v moji obrti pa v natančnosti tehnike in časa. In tretjič, tu je tehnična kompleksnost, ki je neločljivo povezana z obema področjema. Vedno so me privlačile obrti, ki zahtevajo natančnost in zapletenost, urarji pri Jaeger-LeCoultre pa te lastnosti dvignejo na izjemno raven.

DAVID: Koliko ustvarjalne svobode ste imeli pri oblikovanju za Café 1931 – in kako ste to uskladili z dediščino blagovne znamke Jaeger-LeCoultre?

MATHIEU DAVOIN: Že od samega začetka sem imel veliko ustvarjalne svobode, kar je bilo neverjetno vznemirljivo. Prišel sem z idejami v mislih, a obisk manufakture, srečanje z urarji in preživljanje časa v znameniti dolini Vallée de Joux so poglobili moje razumevanje dediščine blagovne znamke. Zaradi te potopitve se mi je zdelo zelo naravno, da sem svojo ustvarjalnost uskladil s svetom Jaeger-LeCoultre – zdelo se mi je kot močan in navdihujoč okvir za ustvarjanje.

DAVID: Sestavine, ki ste jih uporabljali, ste nabavljali iz doline Vallée de Joux, rojstnega kraja Jaeger-LeCoultre. Kakšno vlogo so imeli lokalni pridelki pri vaših kreacijah?

MATHIEU DAVOIN: Ko sem prvič prispel, je bila celotna dolina prekrita s snegom – bila je popolnoma bela in iskreno dih jemajoča. Kraj je resnično poseben, ne le zaradi lepote, ampak tudi zaradi njegove zgodovine. Jaeger-LeCoultre je tukaj že več kot 190 let, zato se je uporaba lokalnih sestavin zdela naraven način, da se to počasti. Smiselno je bilo povezati okuse regije z duhom blagovne znamke – celoten projekt je bil utemeljitev nečesa simboličnega.

DAVID: Ali verjamete, da čokolada nosi terroir, podobno kot vino? Kako sta pokrajina in podnebje doline vplivala na vaše delo?

MATHIEU DAVOIN: Vsekakor. Čokolada ima, tako kot vino, svoj terroir – okusite lahko, od kje prihaja. Kar me je pri Vallée de Joux najbolj presenetilo, je bilo, kako intenzivni so tam letni časi. Spomnilo me je na sestavine, s katerimi delam – kako se spreminjajo skozi leto, koliko njihov značaj oblikuje kraj in čas rasti. To vzdušje je navdihnilo tako okuse kot občutek, ki sem ga želel ujeti v kreacijah na sami sejmski izpostavitvi.

DAVID: Kako usklajujete inovacije z odgovornostjo tradicije – tako v švicarski čokoladi kot v njeni urarski industriji?

MATHIEU DAVOIN: Izdelava čokolade je zelo tradicionalna obrt in do te dediščine gojim globoko spoštovanje, tako kot to počnejo urarji v svojem svetu. Vendar verjamem tudi, da je tradicija lahko temelj za inovacije. Vedno iščem načine, kako bi prinesel inovativne ideje, ki ljudem omogočajo, da čokolado doživijo v novi luči. Zame je najboljši način za to igranje z zaznavanjem in izzivanje pričakovanj.

En primer je »Éclat de Caviar«, ki sem ga ustvaril za Jaeger-LeCoultre. Na prvi pogled je videti kot klasična pločevinka kaviarja, napolnjena s sijočimi črnimi biseri. Ko pa jih okusite, hrustljajo in sprostijo nepričakovano kremasto notranjost. Okus je mešanica tapenade iz črnih oliv, poparka jelke in čokolade. Morda se sliši nenavadno, toda ta element presenečenja in navdušenja je točno to, kako rad uravnotežim spoštovanje tradicije z duhom inovacij – tako kot to počnejo v urarski industriji.

DAVID: Mathieu, se spomnite, kdaj vas je čokolada prvič resnično očarala – ne kot okus, temveč kot material, s katerim oblikujete in se izražate?

MATHIEU DAVOIN: Vedno me je fascinirala uporaba čokolade na nepričakovane načine – kombiniranje novih okusov, nenavadnih tekstur in trompe l’oeil vizualnih učinkov, da bi presenetil in navdušil. Poleg tega pa je bilo delo s čokolado kot kiparskim materialom zame globoko osebna ustvarjalna pot.
Rad delam tako v majhnih kot velikih merilih, ustvarjam zapletene in kompleksne oblike. Leta 2023 sem iz 25 kilogramov čokolade izdelal 1,4 metra visoko skulpturo astronavta. Vključil sem tudi različne barve do te mere, da mnogi sprva niso verjeli, da je narejena iz čokolade.
Že dolgo sanjam o tem, da bi ustvaril uro velikega formata v celoti iz čokolade – ne le številčnice, ampak celoten notranji mehanizem s kolesci, mostovi in vsemi podrobnostmi. Bila bi neverjetna skulptura za svetovno prvenstvo v kuhanju, še posebej, ker sta čokolada in ure dva najmočnejša simbola Švice. Sodelovanje z Jaeger-LeCoultre je to idejo le še bolj navdihnilo.

View this post on Instagram

A post shared by Jaeger-LeCoultre (@jaegerlecoultre)

DAVID: Kako se je začela vaša ustvarjalna pot? Je obstajala kakšna posebna prelomnica, ki vas je usmerila na to zapleteno, umetniško pot?

MATHIEU DAVOIN: Odraščal sem na kmetiji blizu Annecyja v francoskih Alpah in vedel sem, da želim ustvarjati z rokami, vendar nisem imel posebne ideje, kako. Užival sem v kuhanju z mamo in babico, vendar je bilo to zgolj za zabavo. Nikoli si nisem mislil, da bi to lahko postal pravi poklic.

Prelomnica se je zgodila, ko me je oče predstavil prijatelju, ki je imel pekarno. V trenutku, ko sem stopil v tovrstno kuhinjo, je bil pravi »vau« trenutek – vedel sem, da sem našel svoj poklic. Zato sem se izučil za peka, nato za slaščičarja in nazadnje za čokoladarja.

DAVID: Natančnost je ključnega pomena tako pri urarstvu kot pri čokoladarstvu. Kako ste razvili svoj občutek za natančnost in disciplino v kuhinji?

MATHIEU DAVOIN: Poleg močnih tehničnih veščin verjamem, da so domišljija, strast in potrpežljivost bistveni za razvoj natančnosti in discipline v kuhinji. Pri meni je to prišlo z leti vaje – ponavljanjem istih gest znova in znova, dokler niso postale instinktivne. Natančnost ni le merjenje, saj gre pri celotnem procesu tudi za osredotočenost, doslednost in spoštovanje materiala, s katerim delaš. Tako kot pri urarstvu lahko tudi najmanjša podrobnost naredi veliko razliko.

DAVID: Primerjali so vas s kiparji in iluzionisti. Se imate bolj za umetnika ali kuharja – ali oboje?

MATHIEU DAVOIN: V mojem delu ni prave meje med obema.

Kuhinja, še posebej kuhinjski laboratorij, je kraj, kjer se počutim najbolj svobodno. To je prostor, kjer lahko eksperimentiram brez meja. Verjamem, da nobena ideja ni preveč drzna za preizkus, zato je sodelovanje z mojo ekipo bistveno. Med seboj izmenjujemo ideje, izpopolnjujemo tehnike in vedno skupaj okušamo. Ustvarjalnost se pogosto začne na nepričakovanih mestih – obisk muzeja, nekaj, kar vidim v naravi, celo hiter zapis ali slika, shranjena v mojem telefonu. Vsak projekt se začne drugače: včasih s konceptom, včasih z eno samo sestavino. Kar ostaja nespremenjeno, je pomen tehnike na vsakem koraku.

Kar me fascinira, je, kako lahko kakav, tako preprosta surova sestavina, postane toliko stvari – okusov, tekstur in različnih oblik, od kremastega do hrustljavega, od tekočine do prahu. Je hkrati užiten in kiparski.

Delo s čokolado je nenehno ravnovesje med natančnostjo in domišljijo. Znanost je v tehniki, ki zahteva veliko natančnost pri merjenju sestavin, času, temperaturi in tako naprej. Umetnost pa je ustvarjanje novih izkušenj s čokolado, pa tudi končna vizualna predstavitev.

DAVID: Ure kažejo čas. Čokoladni trenutki ustvarjajo spomine. Kaj vam osebno pomeni »čas«?

MATHIEU DAVOIN: Pri mojem delu je čas nevidna sestavina, ki lahko ustvari ali uniči stvaritev. V vsakdanjem življenju pa je opomnik na pomen uživanja v sedanjem trenutku.

The post ČOKOLADNO-URARSKI OBJEM JAEGER-LECOULTRE first appeared on David Magazine.

Ob zvokih skupine Batista Cadillac se je v restavraciji Cubo kar iskrilo od veselega druženja in mehurčkov, saj so si priljubljeni francoski šampanjci Moët & Chandon prav to legendarno ljubljansko restavracijo izbrali za svojo novo osrednjo postojanko v prestolnici.

Gostje so uživali ob izbranih okusih Mediterana, po katerih slovi Cubo, z navdušenjem poskusili najnovejši letniški Moët & Chandon Grand Vintage letnik 2016 ter nazdravili otvoritvi prenovljene terase in novemu sodelovanju.

Moët & Chandon – šampanjci z večstoletno tradicijo

Kot je poudaril Ivan Novak, market manager za balkansko in mediteransko regijo pri Moët Hennessy, so ti šampanjci že skoraj tri stoletja najbolj priljubljeni šampanjci za osebna praznovanja in za obeleževanje pomembnih zgodovinskih ter prazničnih dogodkov – od evropskih dvorov do rdečih preprog, od Studia 54 pa do športnih Grand Slamov.

»Prepričan sem, da se je tudi v Cubu praznovalo že veliko osebnih jubilejev in poslovnih uspehov. Obe blagovni znamki slovita po svoji konstantni kakovosti in si prizadevata vsakdan obogatiti s trenutki razkošja in užitka. Moët & Chandon in Cubo imata veliko skupnega, zato je bil izbor Cuba za našo osrednjo postojanko v Ljubljani logična odločitev,« je dejal Ivan Novak.

View this post on Instagram

A post shared by Restavracija CUBO (@restavracijacubo)

Cubo – restavracija z zgodbo in 500 etiketami vin

Z njim se je strinjal Boštjan Trstenjak, ki je Cubo kot majhno restavracijo s 40 sedeži ustanovil pred 23 leti.

»Odtlej smo precej zrasli, saj imamo 140 sedežev v notranjosti in še 120 na prenovljeni terasi. Slednjo smo zasnovali kot zeleno oazo ob zelo prometni Šmartinski cesti, v kateri se bo žuborenje vode iz dveh fontan popolno dopolnjevalo s šumenjem mehurčkov šampanjca. Ves čas želimo našim gostom, med katerimi je veliko stalnih, zagotavljati jedi iz najbolj svežih in najkakovostnejših sestavin. Zato smo ponosni, da postajamo ambasadorji šampanjcev Moët & Chandon, ki so pomemben del naše vinske kleti, ki sicer obsega več kot 500 etiket,« je izpostavil sodelovanje Boštjan Trstenjak.

Moët & Chandon Grand Vintage 2016 – harmonija in eleganca

Novemu sodelovanju so gostje nazdravili tudi s pokušino najnovejšega letniškega šampanjca Moët & Chandon Grand Vintage 2016, ki jih je navdušil z zaokroženim in mehkim okusom.

Kot je pojasnila Assia Moussi, vodja blagovnih znamk skupine Moët Hennessy pri podjetju Merit HP, je vsak Grand Vintage edinstven in izraža osebno interpretacijo letnika s strani glavnega kletarja te šampanjske hiše.

»V Šampanji je bilo leto 2016 zaznamovano z nepredvidljivim vremenom, polnim preobratov – narava je bila zelo muhasta. Grand Vintage 2016 pa je kot mir po nevihti: izraža milino, spokojnost in harmonijo, ki se je rodila iz znanja naših mojstrov in šestletnega zorenja v kleteh,« je povedala Assia Moussi.

Cubo in Range Rover – sinonima prestiža

Cubo je še posebej priljubljen med slovenskimi poslovneži, ki zaradi stalne vrhunske kakovosti sem pogosto pripeljejo svoje poslovne partnerje. Cenijo ga tudi v podjetju Wallis Motor Ljubljana, ki zastopa blagovno znamko Range Rover, s katero so podprli novo sodelovanje Cuba in šampanjcev Moët & Chandon.

»Cubo z razlogom obiskuje večina naših obstoječih in potencialnih strank. Tako pri kulinariki kot pri izbiri avtomobila cenijo odličnost, eleganco in prestiž na najvišji ravni,« je ob zaključku čudovitega večera dejal Nan Jordan, vodja blagovne znamke Land Rover.

Zvok vokalno izjemnega pevca Lutmana je izpostavil mogočnost angleških vozil, ki so v vrsti drug ob drugem privlačila poglede skozi celoten večer. Marsikdo se je tudi popeljal ali vsaj od blizu pogledal, zakaj sodijo ti spretneži med najbolj zaželena SUV vozila sodobnega časa.

The post NOVA AMBASADA MOËT & CHANDON V PRESTOLNICI first appeared on David Magazine.

Slovenci smo znani kot ljubitelji dobre hrane, okusno pripravljenih dobrot in dobro usklajene vinske kapljice. Kot smo se lahko prepričali na lastne oči, ušesa in usta na predstavitvi njihovega projekta v ljubljanskem U-hotelu, bo v Furlaniji mogoče okusiti nepozabne kulinarične mojstrovine, zaradi katerih je vredno raziskati našo neposredno čezmejno bližino. Od 3. do 5. oktobra letos bo mesto, prihodnja italijanska prestolnica kulture 2027, ponovno gostilo festival, ki na izviren način prepleta kulinarično umetnost z dediščino in ustvarjalnostjo celotnega območja. Dogodki bodo potekali v izjemnih plemiških palačah in v najlepših kotičkih starega mestnega jedra.

Približno trideset chefov, slaščičarjev, sommelierjev, pekov in mojstrov okusov bo sodelovalo na različnih poteh festivala: kuhinja v obliki »ena sestavina, dve jedi, štiri roke«, zapeljivost rastlinskega sveta, »sweet masterclass« – delavnice slaščičarstva, vino. Med novostmi je projekt »Prestolnice v Pordenonu«, ki bo letos prvič v mesto pripeljal okuse prestolnice Prage s chefom Ondrejem Molino in prehranskim vplivnežem Janom Albrechtom. Veliko prostora bo namenjenega tudi delavnicam »za vse«, od otrok do odraslih: slaščičarstvo v mali Food Academy s pastry chefi združenja Etica del Gusto, »prihodnji mojstri čokolade« v prestižnem ateljeju Peratoner ter peka kruha s pivom v sodelovanju s ConfCooperative Pordenone.

Izvajale se bodo degustacije kot »predstave na odru« z zgodbami in glasbo, posvečene obrti in življenju, povezane s tradicijami mleka in sira, novimi okusi iz pečice in vini iz pokrajine ob reki Tilment. Mesto bo mogoče odkrivati tudi preko umetniških, kulturnih in turističnih dogodkov: od bogate umetniške dediščine do zgodovinskih tradicij, od sejmov do glasbe, od razstav do srečanj. Hvalnica nekakšni »kuhinji prostega časa«, kjer je čakanje edina zahtevana dejavnost, preden poskusite jed. Svet FERMENTACIJ bo središče izdaje 2025 festivala PORDENONE ART&FOOD, ki bo od 3. do 5. oktobra povzdignil zahodno Furlanijo s Pordenonom v »prestolnico okusov« ter z eleganco in stilom predstavil vedenje o hrani v dogodkih, ki bodo potekali v plemiških palačah in najbolj očarljivih kotičkih mesta.

Naj pojasnimo temo: šlo bo za intenzivno potovanje med tehnikami in okusi, ki bodo svoje korenine pognali v lokalni tradiciji, hkrati pa presegli meje, pod vodstvom priznanih strokovnjakov v odkrivanju starodavnih sestavin in novih eksperimentov, pri čemer bodo prebudili vse čute. Pobudo promovira Trgovinska zbornica Pordenone-Videm preko svoje konzorcijske družbe TEF – Territorio Economia Futuro in Občina Pordenone, s podporo Dežele Furlanija Julijska krajina ter PromoTurismoFVG #iosonofriuliveneziagiulia, skupaj z znamkami za promocijo Pordenone with Love in The Great Distretto – il territorio per il commercio (Veliko okrožje – območje za trgovanje).

Program bo osredotočen na najstarejši način predelave hrane, ki nam že tisočletja podarja nekatere »temelje« naših kulinaričnih navad, kot so kruh, sir, vino. Danes pa je to tudi izhodišče za raziskovanje okusov, polnih ustvarjalnosti in inovacij. Med festivalom bodo nastopili priznani mojstri skupaj z mladimi talenti kuhinje, gostje iz sveta zabave in kulture, ustvarjalci, proizvajalci ter študenti – »novi profesionalci« jutrišnjega dne, s čimer bodo ovrednotili izjemne vire tega območja, ki še čakajo, da jih odkrijemo. Tako je duh in cilje festivala povzela namestnica generalne sekretarke Trgovinske zbornice Pordenone-Videm, Cristiana Basso: »Art&Food predstavlja konkreten model, kako lahko kultura, enogastronomija in podjetništvo vodijo dialog za ustvarjanje vrednosti. Trgovinska zbornica Pordenone-Videm skupaj z Občino Pordenone odločno podpira ta projekt, ker zna združiti tradicijo in inovacije, okrepiti identiteto tega območja ter promovirati njegovo podobo daleč preko deželnih meja. Festival ni zgolj kulturno kakovosten dogodek, temveč tudi motor gospodarske rasti, saj ponuja priložnosti podjetjem v sektorju, spodbuja turistično privlačnost in utrjuje vlogo Pordenona kot referenčne točke na nacionalnem prizorišču dogodkov, posvečenih okusu in ustvarjalnosti.«

Tudi letos bo v središču festivala zahodna Furlanija, ki bo predstavila najboljše iz svoje kulinarične dediščine, a sledi tudi svojemu poslanstvu dialoga z drugimi kraji in širšimi obzorji, začenši z novim projektom »Prestolnice v Pordenonu«, v poklon mestu, že imenovanemu italijanska prestolnica kulture 2027. Prva gostja bo čarobna Praga, s chefom Ondrejem Molino, ki bo pripravil meni »šest rok« v kuhinji pordenonskega chefa Andree Spine v restavraciji Al Gallo, skupaj s slaščičarjem Luco Diano, ki bo ponudil sladico »made in Pordenone« (večerja ob predhodni rezervaciji, petek, 3. oktober). Vse dni festivala bo prisoten tudi Jan Albrecht, prehranski vplivnež in zmagovalec MasterChef Česko 2023. Iz Brazilije, v sodelovanju z EFASCE-Pordenonesi nel Mondo, se bo v domovino vrnil chef Augusto Rizzotto – doma iz pordenonske pokrajine – ki bo v soboto, 4. oktobra, vodil posvet z degustacijo. V São Paulu slovi kot vodja najbolj cenjene italijanske restavracije, kjer pripravlja furlanske jedi in išče najboljše lokalne sestavine. Ponovno bo na voljo veliko delavnic za vse generacije: slaščičarstvo v mali Food Academy s slaščičarskimi mojstri združenja Etica del Gusto, »prihodnji mojstri čokolade« v prestižnem čokoladnem ateljeju Peratoner, peka kruha s pivom v sodelovanju s ConfCooperative Pordenone.

Približno trideset chefov, slaščičarjev, sommelierjev, pekov in mojstrov okusov bo udeleženih v različnih poteh festivala: kuhinja v formuli »ena sestavina, dve jedi, štiri roke«, zapeljivost rastlinskega sveta, »sweet masterclass« slaščičarstva, vino. Med protagonisti bodo Michelinov chef Terry Giacomello, veronski strokovnjak za miksologijo in koktajle Andrea Cason, Američanka Federica Lepidi Moore, rezidenčna chefinja Electrolux Professional, Gabriele Spinelli iz Akademije Maestri Lievito Madre v Bologni, Pietro Zerbin, ustanovitelj prve furlanske tovarne čokolade »Cocambo« v Ogleju, ter Enrico Comar, strokovnjak za čaj. Na področju vin bosta organizirana dva dogodka, v soboto in nedeljo: »Velika fermentirana bela vina«, izbrana med etiketami Konzorcija za zaščito vin DOC Friuli Grave, ter širok pregled »Fermentiranih in refermentiranih vin«, ki ga bo v soboto, 4. oktobra, predstavilo nacionalno združenje Le Donne del Vino FVG. Vsa srečanja bodo kot vedno vodili strokovnjaki in bodo skrbno pripravljena v čudovitih zgodovinskih ambientih mesta; kulinarična in slaščičarska bodo spremljala izbrana vina, enološke degustacije pa bodo povezane s tipičnimi jedmi tega območja. Nepozabne bodo tudi izvirne degustacije, ki bodo predstavljene kot pripoved ali kot predstava: v soboto, 4. oktobra, »Pripoved o fermentih – od kotla do mize«, ki jo pripravlja ConfCooperative Pordenone z mrežo »Fil di Lat« (pordenonske mlekarne), osredotočena na profil sirarja, mojstra pri obvladovanju bakterij, ki omogočajo fermentacijo mleka v neskončne različice sirov.

View this post on Instagram

A post shared by Pordenone ArtandFood (@pordenoneartandfood)

V nedeljo, 5. oktobra, pa »Resonance – življenje v okušanju. Pripoved, ki ostane, vibrira in … fermentira«, s chefinjo in pekovko Eleonoro Franco, ki bo ponudila finger food, ki navdihuje naše čute in poudarja furlanske sestavine ter odstira njeno osebno in poklicno pot, ki jo je pripeljala do specializacije v okusnih pekovskih izdelkih in brezglutenskem slaščičarstvu, polnem okusa in ustvarjalnosti. Z njo bosta nastopili Paola Selva na akustični kitari in recitatorka Bianca Manzari. Še koncertni aperitiv »Avtohtoni vzhajani izdelki, dediščina Tilmenta« (prav tako v nedeljo, 5. oktobra), z zgodbami pisatelja-filozofa Mattea Bellotta o vinih iz kleti Pitars in izbrano hrano Giovannija Pive iz Carpacceria Goretti, skupaj z glasbenikoma Alessandrom Bearzattijem na klavirju in Mauriziem De Marchijem na kontrabasu. Čez vikend ne bodo manjkali umetniški, kulturni in turistični dogodki, ki jih bo koordinirala Občina Pordenone in bodo gostom pomagali odkriti mesto – od bogate umetniške dediščine do zgodovinskih tradicij, od sejmov do glasbe, od razstav do srečanj.

Vse informacije, program festivala in neposredne povezave za spletne rezervacije so na voljo na spletni strani www.pordenonewithlove.it ter na Facebook in Instagram straneh @pordenoneartandfood. Neposredna bližina Pordenona pa je idealen načrt za obisk čudovitega mesta, ne le med samim festivalom, ampak tudi ob bogati umetniško-gurmanski ponudbi skozi vse leto. Prepričani smo, da ima povsem upravičeno mesto na vašem koledarju, da okusite gurmanske delicije v naši neposredni bližini. Naši grižljaji so bili preplavljeni z okusi, ki jih je ustvaril čokoladni mojster Fabricio Facca, ki pa ga lahko obiščete tudi v njegovem ateljeju ustvarjanja L’Angolo Della Dolcezza. Barvite praline kar kličejo po preizkušanju – in kdaj pa kdaj si je življenje treba posladkati prav z njimi.

The post PORDENONSKI FESTIVAL ART & FOOD 2025 first appeared on David Magazine.

Ducasse Baccarat je živahen prostor za edinstvena doživetja, nepozabne trenutke in naključna srečanja. Z odprtjem vrta Le Jardin razkriva novo plat – restavracijo s teraso, bar in seveda lahek in okusen meni za praznovanje vrnitve sončnih dni. Ne smemo pozabiti na L’Orangerie – zasebno jedilnico, odprto na vrt. Le Jardin, ki se nahaja na vogalu Place des États-Unis in Rue de l’Amiral d’Estaing v 16. pariškem okrožju, je morda najbolj skrita terasa v mestu. Do te zelene oaze je mogoče dostopati skozi legendarno hišo Baccarat, kjer se umetnost sreča z obrtjo. Gostje se sprehajajo iz sobe v sobo in občudujejo dela umetnikov, ki jih navdihuje natančna umetnost kristala. Ob vstopu se Harry Nuriev pokloni mojstrom steklarstva in dediščini Baccarata tako, da v hladilnikih razstavi arhivske predmete – kot da bi želel ohraniti njihov DNK. Ob vznožju stopnišča pritegne pogled monumentalna vaza Marcela Wandersa, scenografija butika, ki jo je zasnoval Philippe Nigro, pa črpa iz duše manufakture. Le nekaj korakov stran se nahaja poglobljena kapela svetlobe Pierra Tatina, ki meče večbarvne odseve in obiskovalce naravno usmerja proti Le Jardinu.

V tem izvrstnem okolju, v osrčju pariškega zlatega trikotnika, v senci kostanjev in lepo prenovljenem s strani krajinskega arhitekta Jérémieja Attalija, Alain Ducasse in njegova partnerja Christophe Saintagne ter Robin Schroeder predstavljajo svež in zapeljiv poletni meni. “Ideja je bila ustvariti sprehod skozi biotsko raznovrstnost, čim bolj naraven kraj in hkrati prijeten prostor za 50 gostov.” Gre za prijeten obisk visoke kulinarike in poglobljeno izkušnjo nenavadnega vrta. Le Jardin vsak dan sprejema goste na kosilo in večerjo. Jedilnik slavi prihod prijetnejšega časa v letu z jedmi, kot so bučke s feto in bottargo, surovi beli beluši z olivnim dodatkom ter grah in bob z burrato in meto. Francoski toast z jastogom doda okusno pomorsko noto z edinstveno teksturo.

View this post on Instagram

A post shared by Baccarat (@baccarat)

Za ljubitelje mesa je v središču pozornosti žar: v jogurtu mariniran mladi piščanec, simentalski ribeye zrezek s chimichurrijem in počasi kuhana jagnječja plečka z zelišči. Lahko pa se odločite za račje prsi Landes – poklon Alainu Ducasseju in njegovemu domačemu siru Chalosse –, ki so idealne za dva do štiri goste. Tisti, ki imajo radi sladko, bodo navdušeni nad sladicami, postreženimi ob mizi, vključno z jabolčno-hruškovo torto ali rabarbarinim clafoutisom. Le Jardin je očarljiv kraj tudi čez dan – bodisi za pijačo bodisi za razkošen popoldanski čaj v podeželskem slogu. Ob nedeljah postrežejo razkošen brunch z vsemi klasičnimi jedmi (pecivo, jajca v vseh oblikah, dimljena riba Viot, domači sladoledi Alaina Ducassa …), za najbolj lačne pa jed z žara iz mesa ali rib. Edinstven je tudi bar, ki ponuja koktajl meni Margot Lecarpentier. Odpira se neposredno na teraso in je dostopen ves dan.

Vzdušje dopolnjujejo kristalni kamni, izdelani posebej za ta prostor in razporejeni kot dragulji na steni. Veličasten lestenec Roi Soleil, ki gleda na sobo, meče svoj sijaj kot sijoča krogla in bar obsije s sončno avro. Tu je tudi L’Orangerie, ugnezden na skrajnem koncu Le Jardina. Ta prostor je prijeten vrtni podaljšek, ki združuje zimski kokon z zunanjim budoarjem. L’Orangerie, okrašena v toplih tonih – oranžni, rdeči in rumeni – spominja na nasad citrusov. Lestenec Zénith Faunacrystoplis se pogovarja z bližnjo bujno okolico. Ta ekstravagantna stvaritev Jaimeja Hayona osvetljuje sobo z odtenki šampanjca, roza in meglenega kristala.

V tem zasebnem prostoru je na voljo poseben meni z jedmi, kot so listnato testo s telečjimi priželjci in smrčki v rumenem vinu, postrv iz Pirenejev s svežo zelenjavo in ingverjevo-koriandrovo kremo ali jagnječji konfit z blagimi začimbami in krompirjem Mont d’Or. V vsakem prostoru in ob vsakem času dneva so pijače postrežene v kristalnih kozarcih Baccarat, ki odbijajo odseve svetleče energije. Na meniju pijač je široka paleta brezalkoholnih možnosti, ki se popolnoma ujemajo z lahkotnim in osvežujočim duhom Le Jardina.

The post IZJEMEN VRT DUCASSE BACCARAT first appeared on David Magazine.

Te dni bo nova vrhunska restavracija v univerzumu BMW, tako imenovanem BMW Welt v Münchnu, pozdravila svoje prve stranke. Glavni kuhar Jens Madsen, ki v ekskluzivnem okolju BMW Welt sledi stopinjam Bobbyja Bräuerja, že od začetka leta sodeluje z BMW Group Designworks, inovacijskim studiem skupine BMW, pri edinstvenem novem konceptu The Cloud by Käfer. Tukaj bodo Madsen, vodja restavracije Mona Röthig, sommelier Luigi Pecchia in njihova ekipa gostom predstavili vizijo »Culinary Nomadism«, ki je bila uspešno preizkušena na pop-up dogodku aprila. Otvoritvena sezona restavracije bo raziskala temo »Nomadic Earth«, ko bo Madsen svoje goste pospremil na kulinarično potovanje. »Z Nomadic Earth pišemo prvo poglavje našega novega potopisnega dnevnika. Gostom želimo ponuditi posebno izkušnjo vrhunske kulinarike, ki širi njihova obzorja in združuje arome ter teksture z vsega sveta z najboljšimi pridelki iz naše lokalne regije – seveda s presenetljivimi, a hkrati povezanimi rezultati. V Jensu Madsenu, Moni Röthig in Luigiju Pecchii smo sestavili ekipo, ki to ambiciozno vizijo z izjemno spretnostjo in strastjo spreminja v mojstrsko resničnost,« pojasnjuje Michael Käfer. »Da bi Käferjevo vizijo uresničili, je Designworks razvil prostorski koncept in pripovedovanje zgodbe za The Cloud. Materiali, oblike in detajli se združujejo in ustvarjajo vzdušje, ki je čutno, polno kontrastov in čustveno privlačno.

Na ta način oblikovanje postane sestavni del celotne kulinarične izkušnje,« pravi Anders Warming, vodja BMW Group Designworks. »S konceptom The Cloud by Käfer dodajamo novo dimenzijo izkušnji BMW Welt. Poleg predaje vozil lahko zdaj svojim gostom ponudimo tudi navdihujoče kulinarično potovanje v edinstvenem okolju, ki ga je ustvaril BMW Group Designworks München. Tukaj, v zgornjem delu BMW Welt, v tretjem nadstropju, gostje uživajo v impresivnem razgledu na notranjost stavbe, medtem ko se prepuščajo kulinarični izkušnji,« dodaja Sandra Wittemer, vodja BMW Welt.

V članku o BMW Art smo ujeli utrip sodobne umetnosti – odkrijte več s klikom na povezavo.

Strokovnjaki pri BMW Group Designworks in Käfer tesno sodelujejo že od leta 2023, da bi ustvarili prostor za vse čute in naredili obisk koncepta restavracije The Cloud by Käfer resnično nepozaben. Svetloba, glasba, vizualne in haptične značilnosti se prelivajo ena v drugo, vsaka luč in vsak kos pohištva prispeva k celotni izkušnji. Pri izvedbi projekta je BMW Group Designworks sodeloval s priznanimi partnerji, vključno z arhitekturnim in oblikovalskim studiem Hildmannwilke, nemško blagovno znamko za oblikovanje razsvetljave Occhio, umetnikom Oscarjem Zabalo, ki je znan po svojih generativnih avdiovizualnih performansih in instalacijah, ter z inovativnim švicarskim proizvajalcem tkanin Jakobom Schlaepferjem, dobaviteljem modnih hiš visoke mode po vsem svetu.

Osemhodni meni z dopolnilnimi prilogami prinaša regionalne pridelke, kot so kozje mleko iz Lenggriesa, char iz Kinsaua in divjačina iz gozda Poltinger – skupaj z dukko, juho iz črnega popra in pilafom iz bisernega emmerja. Telečji ražnjič z mlekom pa je navdihnjen s prigrizki, ki jih v afriških barih običajno postrežejo s pivom. Jens Madsen vzame prvovrsten kos telečjega mesa, ga pripravi na nabodalu in postreže s tigrovim oreščkom, chapatijem in papriko habanero. Filozofija Madsenove kuhinje je zelo njegova in temelji na gibanju, spominu in izvoru. Ta novi koncept združuje kulinarične tradicije, spretnosti in začimbe z vsega sveta z vrhunskimi lokalnimi pridelki, da bi ustvaril zelo prepoznavno kuhinjo. V 1. sezoni restavracije The Cloud by Käfer ponuja arome in sestavine iz vzhodne in južne Afrike, združene z dobrotami in ritmom Bavarske. Vsaka jed odraža določen postanek na kulinaričnem potovanju – v nekaterih primerih navdihnjen z oddaljenimi obalami, drugič pa spominja na pašnike bližje domu.

Vse to je namenjeno ustvarjanju kuhinje, ki izžareva radovednost do globalnih vplivov, a hkrati sprejema svoje lokalne korenine, nagovarja čute, vzbuja čudenje in presenečenja ter ostaja odprta za nove perspektive. Elegantna in vabljiva restavracija s tehnično dovršeno estetiko se jasno sklicuje na oblikovalski jezik BMW. Po vzponu v tretje nadstropje “lebdeče” strukture, ki jo je zasnoval Coop Himmelb(l)au, se gostje po izstopu iz dvigala podajo na potovanje. Ko prispejo na Lunin otok, si lahko vzamejo trenutek, da se uglasijo z vzdušjem večera. V zadržanem slogu jih pozdravi digitalna umetnina s četrtino lune, ki se postopoma preliva iz zlate ure skozi mehak mrak v temno modre tone noči. V baru Biophilic, izdelanem iz perlinskega marmorja, umetniško predstavljene sestavine z jedilnika vzbujajo radovednost gostov o prihajajoči kulinarični ponudbi, medtem ko uživajo v aperitivu. Nato se odpravijo v bar Slim, kjer jim postrežejo s koktajlom po meri – in kjer lahko tudi zaokrožijo svoje potovanje kasneje z zaključno pijačo. Tu se zlata ura preliva v modro uro. Gostje se nato odpravijo skozi Chef’s Atelier, okrašen s popotniškimi fotografijami in eksotičnimi primerki kuhinjske posode, dokler končno ne pridejo do Dining Clouda, kjer se usedejo za mize s panoramskim razgledom na BMW Welt.

View this post on Instagram

A post shared by THE CLOUD by Käfer (@thecloudbykaefer)

Nad središčem tega prostora lebdi amorfna oblaku podobna instalacija, po kateri je dobila ime. Izdelana iz prozornega, peresno lahkega blaga, ki jo projekcija oživi v breztežnem, nenehno spreminjajočem se življenju, ponavlja tako zlato barvo sončnega zahoda kot temno modro polnoči. Med kuhinjo in Dining Cloudom stoji pettonska monolitna struktura iz titana. Na tem impresivnem odru kuhinjska ekipa doda zadnje podrobnosti krožnikom, preden jih natakarji odnesejo prejemnikom. Gostom še en namig o dogajanju v kuhinji ponudi enosmerno ogledalo s 15-odstotno prosojnostjo, ki omogoča vpogled, ne da bi razkrilo celotne slike. Se vam že cedijo sline? Ste že na popolni kulinarični nomadi? Že na poti v BMW Welt?

The post KULINARIČNI NOMADI VEČERJAJO V OBLAKU? first appeared on David Magazine.

Jedi so poklon Zgornji Savinjski dolini, navdih pa črpajo iz njenih gozdov, travnikov in tradicije. »Zelena Michelinova zvezdica je za nas izjemna čast in priznanje, da naš pristop – od iskanja lokalnih sestavin do povezovanja z okoliškimi kmetijami – ne ostaja neopažen,« je povedal vodja kuhinje Tom Čopar. »V restavraciji ne obstajajo štirje letni časi, obstajajo meseci, celo posamezni tedni, ko je določena sestavina na vrhuncu. Ponosen sem, da je naše prizadevanje in vrhunskost prepoznal tudi Michelin,« svojega navdušenja ni skrival chef Janez Bratovž. »Prava trajnost je tista, ki izhaja iz spoštovanja – do narave, dediščine in ljudi,« je dodala Urška Kolar, direktorica Hotela Plesnik. »V zadnjem letu smo naredili pomembne korake naprej. Z lansiranjem nove kulinarične zgodbe s chefoma Tomom Čoparjem in Janezom Bratovžem smo se še bolj posvetili lokalnemu, ohranjanju kulturne dediščine in spoštovanju tradicije naših krajev. Na krožnik vračamo osvežene stare recepte iz knjige babice Marije Plesnik, kot je surovi biftek. Tradicionalne jedi naših krajev, kot so grušavi žlinkrofi in beračeva torba (omenjena v knjigi dr. Janeza Bogataja) so dobili nov pridih. Obenem pa ohranjamo neokrnjeno naravo, ki nas obdaja.

Že nekaj let ima Hotel Plesnik trajnostna certifikata Green Globe in Slovenia Green, zelena Michelinova zvezdica pa je nov mejnik v našem prizadevanju za lepšo in še bolj zeleno Logarsko dolino.« Restavracija Hotela Plesnik sredi ene najlepših alpskih dolin Slovenije dokazuje, da vrhunska kulinarika lahko raste iz tesnega sodelovanja z lokalnimi dobavitelji, sezonskih sestavin in globokega spoštovanja naravnega okolja.  »V Plesniku verjamemo, da se tradicija, vrhunska kulinarika in trajnost lahko zlijeta v nepozabno zgodbo,« dodaja direktorica hotela Plesnik Urška Kolar, ki z ekipo že načrtuje nove kulinarične in trajnostne zgodbe. Letos Hotel Plesnik praznuje 30. obletnico odkar ga je ponovno odprla Martina Plesnik, lastnica enega najlepših in trajnostno usmerjenih alpskih butičnih hotelov pri nas in širše.

View this post on Instagram

A post shared by Alpine Wellness Hotel Plesnik (@hotelplesnik)

The post RESTAVRACIJA HOTELA PLESNIK PREJELA ZELENO MICHELINOVO ZVEZDICO first appeared on David Magazine.