Na predstavitvenem dogodku v restavraciji Strelec, pod budnim očesom šefa Igorja Jagodica in njegove ekipe, je v svet vrhunskih penečih vin vstopila nova blagovna znamka ASSEMBLAGE. Gre za peneče se vino, ki je nastalo kot rezultat sodelovanja med Françoisom Bottonom, enologom iz Šampanje in mojstrom tradicionalne metode, ter Miranom Sirkom, vizionarskim vinarjem iz Goriških brd.

Njuno skupno delo razkriva izjemen potencial Slovenije kot prostora, kjer lahko nastajajo slovenska peneča vina z izrazito identiteto, globino in eleganco.

Ko se tradicija preplete z vizijo

François Botton in Miran Sirk že vrsto let tesno sodelujeta. Povezuje ju spoštovanje do narave ter razumevanje časa kot ključnega elementa pri ustvarjanju penečih se vin. Njuna skupna pot se je začela leta 2019, ko sta odkrila skupen jezik v tradicionalni metodi, ki zanju predstavlja več kot zgolj tehniko pridelave.

Gre za proces, ki zahteva potrpežljivost, natančnost in zaupanje v zorenje, ki se odvija počasi in tiho.

ASSEMBLAGE 211 – poklon brezčasni metodi

Leta 2021 je njuna vizija dobila jasno obliko v cuvéeju ASSEMBLAGE 211. Vino ni nastalo z namenom združevanja razlik, temveč kot izraz skupnih vrednot: predanosti odličnosti, tehnične natančnosti in znanja.

V vinarstvu izraz assemblage pomeni več kot mešanje vin. Gre za srečanje, kjer ena in ena nista dve, temveč nekaj več – novo ravnotežje, nova globina, nova zgodba.

Zgradba vina in pomen oznake 211

Oznaka 211 razkriva ključne trenutke nastanka vina: leto začetka sekundarnega vrenja v steklenici ter prvi skupni cuvée ustvarjalcev. Vsako vino v zvrsti je bilo izbrano zaradi svoje elegance in sposobnosti ustvarjanja harmonije.

Polovico sestave predstavlja chardonnay letnika 2020, ki prinaša strukturo in prefinjeno svežino. Drugo polovico dopolnjuje žametna črnina iz rezerve letnika 2019, ki vinu dodaja globino in kompleksnost.

Vino z dolžino, ki ostane v spominu

ASSEMBLAGE 211 je peneče se vino, ki ga zaznamujejo eleganca, napetost in dolga, čista linija okusa. Z vsakim požirkom se razpre postopoma in zadržano, brez potrebe po dokazovanju.

Gre za vino, ki potrjuje, da slovensko peneče vino lahko stoji ob boku najimenitnejšim svetovnim primerkom – ne skozi tekmovanje, temveč skozi sodelovanje, znanje in kulturo okusa.

Kako se je začela ideja o ustvarjanju vina ASSEMBLAGE in kaj je bil vaš glavni navdih za tako unikatno kreacijo na naših tleh?

Miran: ASSEMBLAGE se je rodil iz preproste, a ambiciozne ideje: ustvariti vino, ki izraža vso kompleksnost, ki jo tradicionalno povezujemo z najboljšimi penečimi se vini, pridelanimi po klasični metodi. Namesto da bi sledili klasični logiki enega izvora ali enega vinograda, smo želeli raziskati, kako se lahko različni slogovni izrazi različnih sort med seboj dopolnjujejo, nadgrajujejo in osvetljujejo.

François: Po eni strani je navdih prišel iz sveta visoke kulinarike, kjer kuharji harmonijo dosežejo s kombinacijami kontrastnih elementov. Vprašali smo se, zakaj ne bi enake filozofije prenesli v vino?
Po drugi strani pa se je Slovenija jasno uveljavila kot vrhunska regija za peneča se vina. Z enim najhladnejših podnebij v srednjem delu južne Evrope ponuja resnično edinstveno okolje za zelo precizno ustvarjena vina. ASSEMBLAGE želi raziskati ta potencial in ga razkriti najzahtevnejšim poznavalcem penečih se vin.

Zakaj ste se odločili združiti grozdje iz dveh različnih vinorodnih območij, ste se zgledovali po kom?

Miran: Oba sva se odločila, da svoje kreativnosti ne bova nikoli omejevala. Tako vinograde izbiramo izključno glede na točno določene značilnosti, ki jih lahko prispevajo h končnemu vinu – ne glede na njihovo lokacijo v državi. Ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu mnogo izjemnih vin nastane prav z umetnostjo združevanja komplementarnih komponenth komponent (primer Penfolds BIN 149 Cabernet Sauvignon Napa Valley & South Australia, letnik 2022).

François: Tako je. Ta princip smo želeli združiti z lastno senzibilnostjo in namesto geografskim mejam dati poudarek ravnotežju, teksturi, globini in energiji vina, seveda pa hkrati ostati zvesti močni slovenski identiteti.

Kateri vinogradniški izrazi so del tega vina in kakšne značilnosti prispeva vsak od njih?

Miran: ASSEMBLAGE 211 združuje dva različna slogovna izraza dveh sort: žametne črnine in chardonnaya. Prva prispeva tenzijo, kompleksnost (je namreč vino iz rezerve in s tem leto starejša in bolj dozorela), čistost in vertikalnost; druga pa zaokroženost, strukturo in širšo aromatično paleto. Dialog med tema dvema izrazoma določa prepoznavni profil ASSEMBLAGE.

Kaj pa ključni izzivi pri združevanju dveh tako različnih izrazov v eno harmonično vino?

François: Glavni izziv je spoštovati identiteto vsake komponente, ne da bi ena prevladala nad drugo. Harmonija ni nikoli naključna – zahteva številne poskuse, potrpežljivost in globoko razumevanje, kako skozi čas druga na drugo vplivajo struktura, kislina, tekstura in aromatika. Cilj je ustvariti nov, poenoten okus, v katerem nobene posamezne komponente ni mogoče izolirati.

Kako se določi končno razmerje med komponentami?

Miran: Pri ASSEMBLAGE ni vnaprej določenih pravil. Razmerje določimo skozi slepe pokušine, ki potekajo več mesecev. V tem procesu vsakič znova ocenjujemo ravnovesje, teksturo in dolžino pookusa, da najdemo točko, pri kateri oba izraza povzdigneta drug drugega. Končno razmerje izbereva šele, ko se oba v celoti strinjava.

Kaj vas je najbolj presenetilo med ustvarjanjem tega vina?

François: Kako naravno sta se oba izraza dopolnila. Na prvi pogled sta se zdela skoraj preveč različna, a ob združitvi sta ustvarila mnogo večjo harmonijo, kot smo pričakovali. Zdelo se je kot nekaj, kar se je neizogibno moralo zgoditi.

Miran: Po treh letih zorenja v steklenici in dodatnem letu in pol pod zamaškom nas vino še naprej navdušuje s svojo sposobnostjo kljubovanja času. Ostaja izjemno mladostno in kaže osupljiv potencial staranja, kar je običajno rezervirano za res velika vina.

Kako bi najbolje opisali karakter vina ASSEMBLAGE – v nekaj besedah ali značilnostih?

Miran: Elegantno. Večplastno. Natančno. Dolgotrajno.

François: Vino, ki govori mehko, a pusti dolg in nepozaben vtis. To je vino, ki ima v sebi veliko energije.

Kako priporočate, da se to vino streže: pri kateri temperaturi, v kakšnem kozarcu, ob kakšni priložnosti?

Miran: Postrezite pri 10–12 °C v srednje velikem kozarcu za belo vino, da se razkrijeta tako svežina kot globina. ASSEMBLAGE je popoln za trenutke razmisleka, gastronomske večerje oziroma vse priložnosti, ki terjajo prefinjeno in izrazito vino.

François: Kozarec Lehmann Lallemant št. 4 je brez dvoma idealen za postrežbo ASSEMBLAGE 211.

Katere jedi najbolje poudarijo njegovo aromo in teksturo?

François: Čudovito se spaja z jedmi, ki so nežne, a kljub temu polne okusa, kot so jakobove pokrovače, bela riba s citrusnimi notami, pečena perutnina, zelenjavna rižota ali mehki siri.

Katera presenetljiva ujemanja bi izpostavili?

François: Azijska kuhinja z nežno pikantnostjo, na primer tajske jedi na osnovi kokosa ali japonska tempura. Te kombinacije na nepričakovan način poudarjajo teksturo in natančnost vina.

Gre za omejeno izdajo. Koliko steklenic ste pridelali in zakaj?

Miran: Res je, serija je omejena in obsega 1000 magnumov ASSEMBLAGE 211, pri čemer 21 označuje leto oziroma tirage (2021), 1 pa prvo mešanico. ASSEMBLAGE ni namenjen množični proizvodnji, saj zahteva pozornost in natančnost, ki ju omogoča le majhna serija.

Komu je ASSEMBLAGE namenjen?

François: Radovednim ljubiteljem vin, zbirateljem, gastronomskim navdušencem in vsem, ki cenijo vina z zgodbo in izrazito identiteto – ter seveda tistim, ki cenijo bogastvo slovenske vinarske kulture.

Kako pa ocenjujete razvoj vinske kulture v Sloveniji v zadnjih letih?

François: Napredek je impresiven. Potrošniki so vse bolj odprti, radovedni in dobro informirani. Narašča zanimanje za avtentičnost in vina s karakterjem.

Ali opažate porast števila poznavalcev, ki iščejo posebne letnike, terroir vina ali omejene serije?

François: Vsekakor. Povpraševanje po karakternih, edinstvenih vinih iz majhnih serij se je močno povečalo. Ljudje želijo vina z identiteto in namenom.

Miran: Vinska društva, someljeji in WSET-izobraževalci opravljajo izjemno delo in oblikujejo Slovenijo v državo pravih poznavalcev.

Kakšno je vaše mnenje o trendu butičnih in omejenih vinskih serij?

François: Izjemno pozitivno. Butična vina omogočajo vinarjem, da podrobno izrazijo svojo ustvarjalnost, in ponujajo potrošnikom nekaj intimnega in osebnega.

Zakaj ASSEMBLAGE ni penina, čeprav bi nekateri to pričakovali od vas?

Miran: Ker je ta projekt zahteval drugačno ustvarjalno platno. Penina temelji na izrazu enega definiranega izvora. ASSEMBLAGE pa, nasprotno, ni uokvirjen s takimi omejitvami.

Kako pomembna je zgodba za vinom in kako jo delite?

François: Zgodba je bistvena, saj nudi kontekst in čustveno osnovo v vsakem koraku pridelave vina. Je cement najinega prijateljstva in energija, ujeta v steklenico. Delimo jo predvsem skozi degustacije in transparentnost najine filozofije. ASSEMBLAGE ni le vino, je ustvarjalni proces.

Kakšen je bil odziv prvih okuševalcev in strokovnjakov?

Miran: Navdušen, bila sva resnično počaščena. Izpostavili so eleganco, dolžino pookusa in izvirnost. Njihove reakcije so potrdile, da sva izbrala pravo smer.

Kje vidite ASSEMBLAGE čez pet let – v vinskih kartah, v kleteh zbirateljev, na posebnih dogodkih?

François: Na vinskih kartah restavracij, ki cenijo mojstrstvo, v kleteh zbirateljev, ki cenijo nianse, in na mizah tistih, ki si radi delijo nepozabne steklenice.

Miran: Potiho tudi upava, da bo ta projekt še dodatno izpostavil izjemen slovenski potencial za odlična peneča se vina na svetovni ravni.

Kaj vas kot vinarja vsakodnevno najbolj navdihuje?

Miran: Iskanje harmonije. Vsak dan ponuja priložnost za izpopolnjevanje, prilagoditve in izboljšanje. Narava narekuje ritem, mi ga interpretiramo.

Je bil pri nastanku tega vina kakšen simboličen ali prelomni trenutek?

Miran: Da, trenutek, ko je nastala končna zvrst. Zdelo se je kot podpis – trenutek, ko so se vsi poskusi uskladili in ko je vino izrazilo točno to, kar smo si zamislili.

François: Drug simboličen trenutek pa je bil, ko smo po treh letih zorenja odprli prvo steklenico in videli izraz na obrazu Miranove soproge Petre Sirk, naše najzahtevnejše notranje ocenjevalke.

Kako pomembno je, da vino ostane zvesto vašemu osebnemu okusu?

Miran: Ključno. Vino brez avtentičnosti ali prepričanja nima duše. ASSEMBLAGE odraža slog, v katerega globoko verjamemo – vina z eleganco, harmonijo in energijo v sebi.

Katero je vaše osebno najljubše vino?

Miran: Občudujem vina, ki združujejo fineso z globino, ne glede na to, ali prihajajo iz moje kleti ali iz oddaljenih regij. Vedno me nagovorita eleganca in ravnovesje. Mišic v vinu ne maram. Zdijo se mi preveč banalna, lahko dosegljiva stvar.

François: To se vedno spreminja. Trenutno me navdušuje Château de Pez (bordojska zvrst), lani je bil to suhi furmint Samuela Tinona iz Tokaja …

In za konec – kaj želite, da ljudje občutijo, ko ASSEMBLAGE prvič poskusijo?

Miran in François: Občutek novega odkritja. Želiva si, da vino ljudem vzbudi čustva, radovednost in željo, da se vrnejo h kozarcu ter začutijo, kako se pred njimi razgrinja nekaj nepričakovanega, a harmoničnega.

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”

View this post on Instagram

A post shared by François & Miran (@assemblage_211)

The post VINO, KI GOVORI MEHKO, A PUSTI DOLG IN NEPOZABEN VTIS  first appeared on David Magazine.

V montažnem obratu Studia Underd0g v Maidenheadu, slikovitem britanskem tržnem mestu, se dogaja nekaj namerno zadržanega.
William Massena je svoj prefinjen okus usmeril v stvaritev, ki slavi rokodelsko obrt, razvajanje in kanček nagajivosti.

Sodelovanje Studio Underd0g x Massena predstavlja uro LAB 03SERIES Champagne & Caviar – kronograf z enojnim potiskom, izdelan v omejeni izdaji. Gre za kos, ki poveličuje izjemnost in ekspresivnost skozi premišljen dizajn.

CHAMPAGNE & CAVIAR – IZRAZIT DIZAJN Z IRONIČNO ELEGANCO

Oblikovanje združuje:

• subtilen lesk šampanjskih tonov,
• in bogato, globoko črnino kaviarja.

Rezultat je številčnica, ki deluje hkrati razkošno in igrivo – nikoli pretenciozno, vedno samozavestno.

PODROBNOSTI, KI OPREDELJUJEJO ZNAČAJ URE

Z uporabo sodobnih tehnik obdelave je bila prevelika podštevilčnica z značilnim »velikim očesom« pri tretji uri umetniško preoblikovana.
Vizualno spominja na obilno porcijo kaviarja – subtilna, a presenetljiva podrobnost, ki postane osrednji podpis dizajna.

URAVNOTEŽENA ASIMETRIJA

Različna velikost podštevilčnic je vizualno izravnana s premišljeno souporabo blagovne znamke, kar omogoča, da sekundni kazalec kronografa nemoteno teče skozi številčnico.

Rezultat je dizajn, ki je:

• idiosinkratičen,
• a popolnoma uravnotežen.

SKRITI SIMBOLI IN TAKTILNA DOVRŠENOST

Pozorno oko bo opazilo izrazito silhueto steklenice šampanjca na dnu kronografskega kazalca.
Ta gladko drsi čez bleščečo številčnico v barvi šampanjca, kar doda še eno plast pripovedne igrivosti.

Ura je opremljena s prožnim, ročno izdelanim paščkom iz telečje kože z drobnimi zrni.
Pašček je delo mojstrov podjetja The Strap Tailor, znanega po izjemni kakovosti in udobju nošenja.

ŠVICARSKO SRCE V TRIDELNEM OHIŠJU

V tridelnem ohišju bije švicarski mehanizem Sellita SW510 M.
Ta kaliber temelji na prvi uporabi mehanizma pri Studiu Underd0g, predstavljeni v lanskoletnem sodelovanju s H. Moser & Cie v okviru projekta Project Passion.

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI

• ročni navijalni mehanizem,
• enojni potisk (monopusher),
• 63 ur rezerve moči,
• mostiček po meri Côte de Genève,
• rutenijeva antracitna obdelava,
• izdelan ekskluzivno za Studio Underd0g.

DIALOG ZBIRATELJEV – STRAST, KI PRESEGA TRENDE

Sodelovanje med Williamom Masseno in Studiem Underd0g temelji na globokem medsebojnem razumevanju urarske kulture.

»William je zbiratelj med zbiratelji, čigar strast sega daleč preko trendov ali naslovnic. Prvič sva se srečala v začetku leta 2023 in sčasoma se je moje občudovanje do njegovega očesa in izkušenj le še poglobilo. Potovanje skupaj po Kitajski lani mi je omogočilo, da sem iz prve roke spoznal njegov pogled na ure in kulturo, kar je pomagalo oblikovati to, kar je ta projekt na koncu postal.«
Richard Benc, ustanovitelj, Studio Underd0g

To je sodelovanje, ki se ni rodilo iz tržne priložnosti, temveč iz skupne radovednosti, izkušenj in dialoga.

IGRIVOST KOT ZAVESTNA OBLIKOVALSKA ODLOČITEV

William Massena vidi Studio Underd0g kot redko blagovno znamko, ki si upa izzvati konvencije resnega urarstva.

»Studio Underd0g in Richardovo ostro oko za podrobnosti občudujem že od zgodnjih dni blagovne znamke. Vzemimo za primer kronograf – njegovo podlago smo preoblikovali tako, da je videti kot steklenica šampanjca. To je majhna podrobnost, ki bi jo mnogi zbiratelji morda spregledali, vendar je prisotna zaradi premišljenega in igrivega pristopa k oblikovanju Studia Underd0g.«

Takšni detajli niso naključni.
So rezultat zavestne odločitve, da se resno urarstvo ne jemlje preveč resno.

»Richard in njegova ekipa se ne bojijo malo poigrati z resnim urarstvom in izzvati konvencije, in to me je vedno pritegnilo k blagovni znamki, ki so jo ustvarili.«
William Massena, ustanovitelj, Massena LAB

MASSENA LAB – LABORATORIJ URARSKE KULTURE

Massena LAB ustvarja, oblikuje in razvija ure v sodelovanju s priznanimi urarji.
Ustanovil ga je William Massena, priznani zbiratelj ur in strokovnjak za urarsko industrijo.

Njegov pristop temelji na:

• predlaganju nenavadnih idej in konceptov,
• preseganju obstoječih zbirk proizvajalcev,
• in odpiranju prostora za eksperimentalno razmišljanje v urarstvu.

PRETEKLOST KOT ORODJE ZA PRIHODNOST

Massena LAB obstaja zato, da:

• uteleša urarsko kulturo,
• igra aktivno vlogo pri njenem nenehnem razvoju,
• uporablja elemente sloga iz preteklosti za izboljšanje prihodnosti urarstva.

Končni cilj je jasen:
ustvariti skupnost ozaveščenih ljubiteljev ur, ki cenijo originalnost, neodvisne urarje in premišljeno oblikovanje.

LAB KOT IDEJA IN SODELOVANJE

Ime »LAB« pomeni:

• laboratorij,
• etiketo,
• in predvsem sodelovanje.

To ni le oznaka projekta, temveč filozofija, ki povezuje ustvarjalce, zbiratelje in kulturo – natanko tako, kot to počne ura LAB 03SERIES Champagne & Caviar.

STUDIO UNDERD0G – SODOBNO BRITANSKO URARSTVO BREZ ZADRŽKOV

V Studiu Underd0g so ponosni, da stojijo v ospredju sodobnega britanskega urarstva.
Globoko cenijo vse, kar je v tradiciji obrti bistveno:

• pozornost do detajlov,
• vrhunsko končno obdelavo,
• brezpogojno kakovost.

Hkrati pa zavračajo vse, kar po njihovem mnenju zavira razvoj:

• pretirano zadržanost,
• pompoznost,
• in strah pred preizkušanjem novega.

NENAVADNO KOT ZAVESTNA IDENTITETA

Cilj Studia Underd0g je jasen.
Vsaka ura mora biti:

• čim bolj nenavadna,
• izrazito edinstvena,
• in prepoznavna brez razlage.

Njihove ure niso nevtralni predmeti.
So izjave.

In povejte, kar želite o njihovih urah –
zagotovo bodo veliko povedale o vas.

OMEJENA IZDAJA ZA TISTE, KI VEDO

Ura Studio Underd0g x Massena LAB 03SERIES Champagne & Caviar je omejena na samo 200 kosov.

EKSKLUZIVNA RAZPOLOŽLJIVOST

• na voljo izključno na spletni strani underd0g.com,
• vseh 200 kosov bo dostavljenih v enem mesecu,
• naročila bodo obdelana in odposlana po vrstnem redu.

Preprosto pravilo:
kdor prej pride, prej melje.

View this post on Instagram

A post shared by Studio Underd0g (@studio.underd0g)

The post URA, VREDNA SVOJEGA TRUDA first appeared on David Magazine.

Obstajajo kave, ki jih preprosto spijemo.
In potem so tu kave, ki postanejo majhen dnevni ritual.
Lavazza nedvomno spada med slednje.

Blagovna znamka, rojena v Torinu leta 1895, že več kot stoletje izpopolnjuje umetnost ravnovesja: drznost brez grenkobe in bogastvo brez teže.
V času, ko se trendi menjajo skoraj prehitro, Lavazza ostaja pomirjujoča stalnica — kot znano šumenje dobro krojenega plašča, ki vedno pristaja.

Lavazza ne izstopa le zaradi tradicije, temveč zaradi tihe samozavesti znamke, ki natančno ve, kdo je.
Njene mešanice — od žametno gladke Super Crema do izrazite Qualità Rossa — ne poskušajo narediti vtisa, temveč zadovoljiti.

ESPRESSO LAVAZZA – ARHITEKTURNA JASNOST OKUSA

Espresso Lavazza udari z jasnostjo, ki je skoraj arhitekturna:
čiste linije okusa, podkrepljene s pridihom sladkobe.
To je kava, ki ne potrebuje pridevnikov — a si jih vseeno zasluži.

Znamka je prisotna povsod:

• v kuhinjah z Michelinovimi zvezdicami,
• v avlah prestižnih hotelov,
• in v hitrih jutranjih ritualih doma.

Prav ta dvojnost ustvarja njen šarm.

LAVAZZA KOT KULTURNI FENOMEN – TAM, KJER OKUS SREČA ESTETIKO

Način, kako Lavazza razume kavo, je izrazito eleganten.
Njena sodelovanja v svetu mode, fotografije in trajnosti kažejo na širši, kulturno zavesten pogled, kjer okus deluje na več ravneh hkrati.

Kava tako postane manj navada in bolj usklajenost z italijansko senzibilnostjo — lahkotno, sodobno in tiho zahtevno.
Morda je prav zato Lavazza ostaja pomembna tudi v kulturi, obsedeni z novostmi.
Opominja nas, da nekateri užitki ne potrebujejo ponovnega izumljanja, temveč mojstrsko izpeljavo.

Preprosta skodelica kave, popolno pražena, je lahko še vedno najbolj prefinjen izbor.

FLORIAN SEIDL – INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC, KI GA JE OSVOJILA KAVA

Zato je bilo srečanje s Florianom Seidlom še posebej navdihujoče.
Industrijski oblikovalec, ki je svet avtomobilizma zamenjal za svet kave, je svojo zgodbo predstavil na dogodku v restavraciji PEN KLUB.
Dogodek sta pripravila:

• Italijanska gospodarska zbornica – ITA Trade Agency v Ljubljani,
• Italijansko veleposlaništvo.

Seidl je vodil dinamično, s kavo prežeto prezentacijo, v kateri je razkril najnovejši aparat za domačo in poslovno rabo — Tablì — ter povsem brezovojski, 100-odstotno trajnostni kavni sistem, s katerim Lavazza dodatno potrjuje svojo zavezanost varovanju okolja.

KO KAVA POSTANE DOŽIVETJE

Druženja ob kavi že sama po sebi ustvarjajo zanimive pogovore.
Kava je tisti majhen, vsakdanji stimulans — skoraj čudežna energija — ki odpre prostor za ideje, za širjenje znanja in za trenutke, ko si ljudje zaupamo več kot običajno.

In ko se temu pridružijo še inovacije, zgodbe in navdihujoče osebnosti, kot je Florian Seidl, kava postane veliko več.

Kava postane doživetje.

DAVID: Florian, nas lahko popeljete nazaj na začetek – kako se je sploh porodila ideja za kavni aparat Tablì?

FLORIAN SEIDL: Tablì je inovativen »tab«, nova kategorija kave za enkratno uporabo, ki poleg kapsul in podov širi ponudbo Lavazze v tem segmentu. Zato smo ustvarili Tablì, nov sistem, izdelan iz 100 % kave, ki je v celoti kompostabilna in zagotavlja izjemno kakovost v skodelici brez potrebe po zaščitnem ohišju za ekstrakcijo kave. Ko smo začeli razvijati ta novi sistem, je bilo pomembno, da je tudi sama zasnova aparata odražala inovativnost koncepta. Ekipa je razvila več različnih predlogov, vsak z zelo specifičnim pozicioniranjem in poslanstvom.

DAVID: Koliko časa je trajal celoten proces načrtovanja in razvoja, od skice koncepta do končnega izdelka?

FLORIAN SEIDL: Običajno razvoj novega izdelka traja približno 18 do 24 mesecev, odvisno od zahtevnosti projekta. Vendar pa nam je v tem primeru vzelo precej dlje, saj smo morali razviti celoten sistem tablet in aparata, vključno s tehnologijo za izdelavo tablet in načinom, kako jih aparat obravnava med postopkom kuhanja, kar zagotavlja odlično in dosledno kakovost. Skupno bi rekel, da nam je celotna pot vzela približno pet let.

DAVID: Kaj je bil najzahtevnejši vidik ustvarjanja Tablì – funkcionalnost, estetika ali trajnost?

FLORIAN SEIDL: Ustvarili smo sistem, ki v središče postavlja »užitek« kave in nas vrača k bistvu kave v njeni najčistejši obliki – tableto iz 100 % kave, brez potrebe po zaščitnem ohišju za ekstrakcijo. Nastal je s prepletom raziskav in oblikovanja, s ciljem ustvariti popolno senzorično izkušnjo, kombinacijo nezamenljive arome, barve in okusa kave.

DAVID: Ali lahko opišete, kako v eni zasnovi uravnotežite potrebe domačih in pisarniških uporabnikov?

FLORIAN SEIDL: Pravzaprav je aparat Tablì, ki smo ga pravkar predstavili, namenjen domači uporabi. Tako da smo se, vsaj v tej iteraciji, lahko osredotočili izključno na domače uporabnike in njihove rituale s kavo in espressom.

DAVID: Je bilo med procesom več oblikovnih iteracij ali »evreka« trenutkov?

FLORIAN SEIDL: Morda je bil edini pravi »evreka« trenutek tisti, ko smo razvili idejo o drsniku. Ta element je zelo edinstven, saj omogoča dostop do območja za vstavljanje tabov, hkrati pa integrira uporabniški vmesnik. Gre za briljantno, povsem novo idejo – in ko smo ugotovili, kako jo izvesti, je bil to res poseben trenutek.

DAVID: Tablì je videti zelo eleganten in sodoben. Kako ste se odločili za njegovo vizualno identiteto in razmerja?

FLORIAN SEIDL: Hvala za ta kompliment! Oblika je naravna razširitev našega obstoječega oblikovalskega jezika. Čeprav so razmerja močno povezana s tehničnim paketom in notranjimi komponentami, smo trdo delali, da bi bil aparat čim bolj kompakten, hkrati pa smo poskrbeli, da je celotna izkušnja delovala trdno in kakovostno izdelano. Med procesom oblikovanja smo razvili več različnih predlogov, nato pa smo se osredotočili na tistega, ki se je najbolje ujemal z našimi cilji.

DAVID: Katere materiale ste uporabili in ali so bile v proizvodnem procesu kakšne inovacije?

FLORIAN SEIDL: Tableta sama je izdelana iz 100 % mlete kave, embalaža pa iz kartona. Vsaka škatla vsebuje 12 tablet na dveh pladnjih iz papirne mase. Razvoj popolne embalaže – inovativne, zaščitne in enostavne za uporabo – je vključeval medfunkcijske ekipe v Italiji in tujini, pa tudi številne kontrolne in ocenjevalne teste, vključno s tistimi, ki so jih izvedli končni uporabniki.

DAVID: Zdi se, da barva igra močno čustveno vlogo pri privlačnosti Tablìja – kako ste izbrali barvno paleto?

FLORIAN SEIDL: Da, barve, materiali in zaključki so vedno zelo pomemben del našega dela, pri Tablìju pa še posebej zanimiv. Že na začetku smo razvili več prepoznavnih predlogov. Vsi so morali izražati našo identiteto, dobro delovati na aparatu ter odražati prihajajoče trende v oblikovanju izdelkov in notranjosti. Barve so morale hkrati omogočati tudi visok delež reciklirane plastike, kar je vedno izziv in zahteva veliko pozornosti. Naša ekipa je izbrala najbolj obetavne ideje in izdelali smo fizične vzorce, pri čemer smo simulirali barve in zaključke z barvanjem prototipov. Takrat je bila barvna paleta še precej široka, zato smo jo morali nekoliko zožiti. Končna paleta je navdihnjena z naravnimi toni in povezana s prestižnim svetom kave.

DAVID: Lavazza ima močno italijansko oblikovalsko dediščino. Kako to tradicijo interpretirate na sodoben način?

FLORIAN SEIDL: Naša identiteta in dediščina sta vedno pomembna referenčna točka in merilo. Sta skoraj kot sparing partner, ki skrbi, da vedno damo vse od sebe in ostanemo zvesti sebi. V tem kontekstu je naloga naše oblikovalske ekipe, da najde nov zorni kot in to identiteto interpretira na svež, domiseln način. Za to ni enega samega recepta, vendar sem zelo vesel dela, ki smo ga opravili v zadnjih nekaj letih!

DAVID: Kako pomemben je taktilni občutek – izkušnja, občutek aparata – v vaši oblikovalski filozofiji?

FLORIAN SEIDL: Izjemno pomemben. Taktilna izkušnja je neposredno povezana z zaznano kakovostjo izdelka, in tega se zelo zavedamo. Pri aparatu Tablì je najbolj izrazit primer prav drsnik. Tekoča, preprosta gesta razkrije območje za vstavljanje tablet. Ko je zaprt, pripravo izberemo s pritiskom na gumb. Ti fizični gumbi so prekriti s silikonsko blazinico in imajo zelo značilen, zadovoljiv taktilni odziv.

DAVID: Nove kapsule Lavazza so izdelane brez plastičnih komponent – kako je to spremenilo zasnovo samega aparata?

FLORIAN SEIDL: Premisliti smo morali o nekaterih vidikih uporabniške interakcije, kar nas je pripeljalo do razvoja posebnega, novega mehanizma za odpiranje. Drsnik, ki po obliki nekoliko spominja na kavno zrno, je nova in inovativna rešitev, ki integrira tudi uporabniški vmesnik ter omogoča dostop do območja za vstavljanje tablet. Mislim, da te funkcije ne bi razvili, če ne bi bilo posebnih potreb kavnih tablet.

DAVID: Kako tesno ste med procesom oblikovanja sodelovali z inženirji in ekipo za trajnost?

FLORIAN SEIDL: Zelo tesno. Tablì je rezultat sodelovanja številnih medfunkcijskih ekip – in to je ena od stvari, na katero sem izjemno ponosen. Z našimi kolegi iz tehničnega razvoja imamo odličen delovni odnos. Zaradi tega so naši izdelki veliko boljši. Skupno razumevanje, kaj želimo doseči, močno pomaga pri delu na novem projektu.

DAVID: Kateri so največji izzivi pri oblikovanju izdelkov, ki so hkrati vrhunski in okoljsko odgovorni?

FLORIAN SEIDL: Ti koncepti niso nujno nasprotni. Res pa je, da so doslej pogosto uporabljali različne kode za sporočanje svoje identitete in pozicioniranja. Pri oblikovanju Tablìja smo morali najti način, kako jih občutljivo uskladiti – in mislim, da nam je to dobro uspelo. Dobro razrešena zasnova, visoko zaznana kakovost in prijetna uporabniška izkušnja so pri tem ključnega pomena.

DAVID: Ali menite, da je trajnost zdaj nujna in ne le lepa dodatna vrednost v industrijskem oblikovanju?

FLORIAN SEIDL: Rad bi rekel, da je nujna. Vendar je še vedno zahtevna in zelo odvisna od posameznega projekta ter njegovega konteksta.

DAVID: Kako vidite razvoj kavnih aparatov v smislu ekološke zasnove v naslednjem desetletju?

FLORIAN SEIDL: Mislim, da bodo kavni aparati sledili splošnemu razvoju malih gospodinjskih aparatov. Evropa je v ospredju pri spodbujanju pobud, ki podpirajo trajnostni razvoj izdelkov. Spomnimo se le zakonodaje o »pravici do popravila«, ki bo imela precejšen vpliv na zasnovo izdelkov. Tudi na področju embalaže lahko pričakujemo pomembne spremembe. A mnoge vplive že vidimo danes.

DAVID: Od kod črpate navdih – iz umetnosti, arhitekture, vsakdanjega življenja ali morda iz same italijanske kulture?

FLORIAN SEIDL: Navdih lahko pride skoraj od vsepovsod. Vendar to ni nekakšen ustvarjalni metulj, ki naključno prinese nepričakovane ideje. Zelo pogosto je navdih strateški in temelji na izkušnjah ali znanju. Pomembno je razmišljanje izven okvirjev in »ustvarjalna navzkrižna kontaminacija«. Uporaba nečesa z drugega področja na nov ali domiseln način lahko popolnoma spremeni scenarij in prinese ogromno dodane vrednosti.

DAVID: Kako je videti tipičen dan v vašem ustvarjalnem procesu?

FLORIAN SEIDL: Iskreno povedano – ni nič posebej glamuroznega. Hkrati vodim več različnih projektov, zato moram svoj čas razporediti med njimi. Običajno so v povsem različnih fazah razvoja, kar pomeni, da prehajam od zgodnjega kreativnega raziskovanja do reševanja zelo konkretnih podrobnosti v 3D. Velik del dneva zavzema tudi komunikacija in notranje usklajevanje. Kadar lahko, se lotim manjših nalog kar sam, da razbremenim ekipo in jim omogočim, da se lahko res osredotočijo na ustvarjalni del projekta.

View this post on Instagram

A post shared by Lavazza (@lavazzaofficial)

DAVID: Kako težko je ustvariti izdelek, ki je hkrati zelo funkcionalen in čustveno privlačen?

FLORIAN SEIDL: Odvisno. Včasih se oba vidika povsem naravno dopolnjujeta. Če pa se preveč posvetiš le funkcionalnosti, tvegaš, da ustvariš izdelek, ki sicer deluje, a je popolnoma anonimen in se ne poveže z uporabnikom. Prav tu ima oblikovanje veliko vlogo – da premosti to vrzel in omogoči, da izdelek uspe na trgu.

DAVID: Ali navade in rituali strank vplivajo na vaše oblikovalske odločitve?

FLORIAN SEIDL: Absolutno! Uporabniki so v središču naših odločitev. Pomembno je razumeti, kaj počnejo, kaj jim je všeč – in zakaj. To nam omogoča, da oblikujemo boljše, bolj relevantne izdelke. Končni cilj je, da se izdelek resnično poveže z uporabnikom in se odzove na njegove potrebe.

DAVID: Kako preverite, ali se dizajn resnično “poveže” z ljudmi?

FLORIAN SEIDL: Imamo več faz preverjanja, testiranj in ocenjevanj. Ti trenutki nam pomagajo prepoznati, kaj ljudem vzbudi zanimanje, ali pa nas opozorijo na podrobnosti, ki jih moramo izboljšati. Tako zagotovimo, da je izdelek v skladu z našimi pričakovanji. Včasih gre bolj za funkcionalnost, drugič za zaznano kakovost – odvisno od tega, kaj želimo pri danem projektu doseči.

DAVID: Florian, kdaj običajno pijete kavo – in kako jo najraje pijete?

FLORIAN SEIDL: Mislim, da moj ritual ni nič posebej izjemnega … čeprav čez dan spijem precej kave.
Zjutraj ob zajtrku spijem prvo, potem pa v pisarni skupaj s sodelavci espresso. Sredi dopoldneva pogosto sledita še ena ali dve. Po kosilu skoraj vedno espresso – in morda popoldne še kakšen. Torej ja … kar veliko kave.

DAVID: Živeli ste in delali v Italiji. Kaj ste se naučili o italijanskem odnosu do kave?

FLORIAN SEIDL: Da je zelo intimen. V Italiji je kava nekaj, v čemer se uživa. V vseh njenih različicah. Še posebej pa v klasikah kot so espresso, macchiato in cappuccino. Kava je obenem univerzalni družbeni ritual, zato je odnos Italijanov do nje tako pomemben in tako globoko zakoreninjen v kulturi.

DAVID: Torej – kava je v Italiji (in za vas osebno) veliko več kot le pijača?

FLORIAN SEIDL: Naj odgovorim s sloganom Lavazzine TV-kampanje iz leta 1977:
»Il caffè è un piacere, se non è buono che piacere è?«
Prevod bi bil približno: »Kava je užitek – in če ni dobra, kakšen užitek sploh je?«

Na osebni ravni: obožujem dobro skodelico kave. Ne bi mogel živeti brez nje. Črna, prosim. Dvojni espresso. S sladkorjem. (To zadnje lahko ostane skrivnost!)

DAVID: In katera barva Tablì vas spremlja doma?

FLORIAN SEIDL: Med razvojem sem imel doma več različnih prototipov, ki so se menjavali. Trenutno pa je v kuhinji rjava različica.

View this post on Instagram

A post shared by Lavazza (@lavazzaofficial)

DAVID: Kako pomemben je po vašem mnenju muzej Lavazza, da ljudje razumejo veliko zgodbo, ki jo je ta blagovna znamka ustvarila pred 130 leti? Ali ga lahko obišče tudi vsak ali je potrebna rezervacija?

FLORIAN SEIDL: Muzej je odličen kraj za raziskovanje 130-letne zgodovine naše blagovne znamke in sveta kave kot celote. Sam tam rad preživljam čas in vedno znova odkrijem nekaj, česar prej nisem vedel. Muzej je del našega sedeža »Nuvola«, odprtega leta 2018. Kompleks vključuje več javnih prostorov, ki jih lahko obišče prav vsak v času rednega obratovanja. Pridite, oglejte si ga – iskreno ste vabljeni!

DAVID: Če imam prav, ste predhodno delali v avtomobilskem oblikovanju pri Fiatu. Kako bi primerjali oblikovanje avtomobila z oblikovanjem kavnega aparata?

FLORIAN SEIDL: Postopek se pravzaprav ne razlikuje veliko. Ko sem v Lavazzi vzpostavil oblikovalski studio, sem poskrbel, da uporabimo vse, kar sem se naučil v avtomobilski industriji. Res je, da so naši izdelki manjši in morda manj kompleksni, vendar so osnovna načela in orodja enaka. Oblikovanje je oblikovanje – le merilo se spremeni.

DAVID: Za konec – nam lahko daste majhen namig? Se vam v mislih že porajajo kakšni novi, elegantni projekti, ki čakajo na uresničitev?

FLORIAN SEIDL: Vedno hkrati razvijamo več vznemirljivih novih projektov. Nekateri – kot Tablì ali Assoluta, naš prvi aparat od zrna do skodelice – so prav zdaj predstavljeni in sem zelo vesel, da so končno na voljo javnosti. Ob tem skoraj vedno delam tudi na osebnih stranskih projektih. Tako mi nikoli ni dolgčas.

The post SVET AVTOMOBILIZMA ZAMENJAL ZA SVET KAVE! first appeared on David Magazine.

V svetu, kjer gastronomija vse bolj poudarja celostno izkušnjo, se je JRE-Slovenija odločil usmeriti pozornost tja, kjer je ta pogosto prezrta – v strežbo in vinsko kulturo.

V JB Restavracija v Ljubljani je potekal edinstven dogodek »Večerja z namenom«, ki je z vrhunsko kulinariko, peninami Radgonske gorice, modnim navdihom in simboličnimi dejanji povezal vse elemente, ki ustvarjajo popolno gostinsko izkušnjo.

STREŽBA KOT SRCE VRHUNSKE IZKUŠNJE

Gostiteljica večera, Nina Bratovž, aktualna Sommelierka leta po Gault & Millau 2025, JRE sommelierka 2024 in članica upravnega odbora JRE-Slovenija, je večer odprla z mislijo:

»Ko govorimo o vrhunski izkušnji, govorimo o ljudeh. Hrana je čudovita, a brez topline, pozornosti in znanja v strežbi ne zaživi v polnosti. To je sporočilo našega večera – povzdigniti poklic strežbe tja, kamor sodi.«

Njene besede so jasno začrtale osrednjo temo večera: strežba kot nosilka zgodbe, občutka in zaupanja.

KULINARIKA IN PENINE KOT DIALOG Z GOSTOM

Ob petih skrbno zasnovanih hodih chefa Tomaža Bratovža so se z vsakim kozarcem penine razkrivali novi okusi – in nova spoznanja.

Večer je pokazal, da je kakovostna strežba most:

• med kuhinjo in gostom,
• med znanjem in občutkom,
• med umetnostjo in izkušnjo.

POKLON PRIHODNOSTI GOSTINSTVA

Dogodek ni bil le praznik sedanjosti, temveč tudi naložba v prihodnost.
JRE-Slovenija in Društvo sommelier Slovenije sta mladima talentoma Niku Pečniku in Patriciji Oblak, zmagovalcema JRE natečaja »Mladi talenti v strežbi«, podelila sommelierska tečaja I. stopnje.

S tem želita mlade spodbuditi, da s strastjo, znanjem in samozavestjo gradijo svojo pot v svetu gostinstva.

ZNANJE KOT ODGOVORNOST

Predsednik Društva sommelier Slovenije, Valentin Bufolin, je ob tem poudaril:

»Znanje o vinu ni privilegij, temveč odgovornost. Z njim krepimo profesionalnost in samozavest strežnega osebja, kar je temelj vrhunske gostinske izkušnje.«

Njegove besede so še dodatno potrdile osrednje sporočilo večera: znanje je tisto, ki dvigne izkušnjo na višjo raven.

RADGONSKE GORICE IN SENZORIČNI VRHUNEC VEČERA

Večer so s svojimi penečimi vini oplemenitile Radgonske gorice, vinar večera, ki so s posebno predstavitvijo penine Untouched by Light – prve penine na svetu, pridelane v popolni temi – ustvarile nepozabno senzorično doživetje.

»Z JRE-Slovenija nas povezuje vizija – ustvarjati zgodbe, ki združujejo tradicijo, znanje in pogum. V Radgonskih goricah verjamemo, da najboljše zgodbe nastanejo, ko se srce in vino srečata za isto mizo,«
je dejal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric.

KO MODA SREČA PENINO – PRESENEČENJE Z ZNAČAJEM

Presenečenje prav posebne vrste je bila modna revija – a še zdaleč ne klasična.
V vlogi manekenk so se namreč predstavile steklenice.

Znana slovenska kreatorska imena:

• Maja Ferme,
• Matic Veler,
• Maja Štamol Droljc,
• in njena hči Žani Štamol,

so bila povabljena, da posebej za ta večer ustvarijo »oblačilo« za steklenico.

BLACK & WHITE – HIŠNA PENINA KOT PLATNO KREATIVNOSTI

V središču modne interpretacije je bila Black & White, hišna penina JRE.
Gre za simbol združenja, ki pooseblja enake vrednote kot izbrani kreatorji:

• inovativnost,
• kreativnost,
• kakovost,
• spoštovanje tradicije,
• in družinski duh.

Steklenica je tako postala nosilka zgodbe, kjer se srečajo moda, vino in identiteta sodobnega gostinstva.

VEČERJA KOT POKLON TISTIM V OZADJU

»Večerja z namenom« je bila več kot dogodek.
Bila je poklon tistim, ki z znanjem, držo in eleganco vsak dan ustvarjajo vrhunsko gostinsko izkušnjo.

Sporočilo večera je bilo jasno:
prihodnost slovenske gastronomije je svetla le, če svetijo tudi tisti, ki jo s srcem strežejo.

JRE – JEUNES RESTAURATEURS IN MOČ SKUPNOSTI

Jeunes Restaurateurs je mednarodno združenje vrhunskih chefov in restavracij, ki jih povezuje:

• strast do kulinarike,
• spoštovanje tradicije,
• in želja po nenehnem raziskovanju ter inovacijah.

Ustanovljeno v Evropi se danes združenje širi tudi izven njenih meja in povezuje:

• več kot 400 restavracij,
• v 16 državah.

V Slovenijo sta JRE leta 2007 pripeljala Ana Roš in Tomaž Kavčič, danes častna člana združenja.

JRE-Slovenija danes združuje 24 vrhunskih restavracij, zavezanih:

• avtorski kuhinji,
• lokalnim sestavinam,
• in najvišjim standardom kakovosti.

TOMAŽ BRATOVŽ IN JB RESTAVRACIJA – SRCE DOGODKA

Tomaž Bratovž velja za enega vodilnih predstavnikov sodobne slovenske kulinarike.

V JB Restavraciji v središču Ljubljane ustvarja:

• prepoznavne menije,
• ki temeljijo na sezonskih in lokalnih sestavinah,
• tehnični dovršenosti,
• in prefinjenem ravnovesju okusov.

Restavracija, umeščena v Plečnikovo stavbo na Miklošičevi ulici, velja za eno najprestižnejših kulinaričnih destinacij v Sloveniji.

S spoštovanjem do tradicije in pogledom, usmerjenim v prihodnost, Tomaž Bratovž s svojo ekipo gradi izkušnjo, ki presega obed.
Gre za poklon umetnosti, znanju in strasti do kuhanja.

View this post on Instagram

A post shared by Restaurant JB (@jbrestavracija)

The post VEČERJA Z NAMENOM IN KAKOVOSTNA STREŽBA first appeared on David Magazine.

Gourmet Vila Muhr v Bohinju postaja eden najresnejših novih naslovov slovenske gastronomije.
Pred dnevi je gostila chefa Matijo Bregeša iz Michelinove restavracije Boškinac (Pag, Hrvaška), ki je skupaj z Davorjem Arnautovićem pripravil ekskluziven večer.

Soočenje alpskih in mediteranskih izrazov — planinskega sira in oljk, gora in morja — je bilo Davorju dobro poznano, saj je kilometrino nabiral prav v restavraciji Boškinac.

VILA MUHR KOT DESTINACIJA AVTORSKO ARTIKULIRANE KUHINJE

V prvem letu delovanja se Vila Muhr pozicionira kot destinacija avtorsko artikulirane kuhinje in jasne kulinarične ambicije.
Ni klasična restavracija. Je prostor, kjer jedi izhajajo iz koncepta, tehnike in realne povezave z lokalnimi pridelovalci.

Tudi vinska selekcija ni nakupna širina, ampak natančno izbrana spremljava — zaradi dialoga na krožniku, ne zaradi vtisa.

View this post on Instagram

A post shared by GOURMET VILA MUHR (@gourmet.vilamuhr)

NADALJEVANJE KULINARIČNIH VEČEROV IN JASNA VIZIJA

Takšni večeri se bodo nadaljevali.
Vila Muhr se profilira kot gastronomski naslov izven metropole, kjer se tišina Bohinja sreča s sodobnim luksuzom in kuhinjo, ki meri visoko.

The post VILA MUHR: NOV KULINARIČNI PRESEŽEK V BOHINJU first appeared on David Magazine.

Na predstavitvenem dogodku v restavraciji Strelec, pod budnim očesom šefa Igorja Jagodica in ekipe, je v svet vrhunskih penečih vin vstopila nova blagovna znamka ASSEMBLAGE. To izjemno peneče vino je rezultat edinstvenega sodelovanja med Françoisom Bottonom, enologom iz Šampanje in mojstrom tradicionalne metode, ter Miranom Sirkom, vizionarskim vinarjem iz Goriških brd, ki s predanostjo dviga slovensko tradicijo penečih vin na novo raven.
Skupaj sta ustvarila peneče vino, v katerem se zrcali izjemen potencial Slovenije.

ZGODBA O SODELOVANJU IN SKUPNA VIZIJA

François in Miran že vrsto let tesno sodelujeta. Združuje ju globoko spoštovanje do narave.
Njuna skupna pot se je začela leta 2019, ko sta ju povezala prijateljstvo in skupna strast do tradicionalne metode (méthode traditionnelle).
Ta je zanju postala več kot le način pridelave vina – postala je skupen jezik, ki zahteva potrpežljivost in natančnost.

ASSEMBLAGE 211 – POKLON BREZČASNI METODI

ASSEMBLAGE 211 je predvsem poklon tradicionalni metodi – počasnemu ritmu zorenja, tihemu bivanju na finih drožeh in umetnosti zvrščanja, ki peneče vino preoblikuje v doživetje.
Leta 2021 je njuna vizija dobila končno obliko v cuvéeju ASSEMBLAGE 211, ki ni zasnovan z namenom združevanja različnosti, temveč čaščenja tistega, kar ju povezuje: predanost odličnosti, tehnološka natančnost in znanje.

POMEN BESEDE »ASSEMBLAGE«

V vinarstvu in gastronomiji pomeni assemblage veliko več kot proces mešanja. Predstavlja srečanje dveh vin – ne zato, da bi se sešteli, temveč da bi se povzdignili.
Gre za spoj, kjer ena in ena nikoli ni dve, temveč nekaj neskončno večjega.
Spoj, ki razkriva nove dimenzije teksture, ravnotežja in percepcije.

Za Françoisa in Mirana ASSEMBLAGE 211 pooseblja samo bistvo ustvarjanja – idejo, da meja možnega postane neskončna, ko se združita znanje in vizija.

SESTAVA ASSEMBLAGE 211 – NATANČNOST IN RAVNOTEŽJE

Oznaka 211 pove vse: začetek sekundarnega vrenja v steklenici (tirage) leta 2021 in Blend Number 1, njun prvi cuvée.
To je začetek poti, oblikovane z natančnostjo in nepopustljivostjo.

Vsako vino je bilo izbrano zaradi elegance, globine in sposobnosti ustvarjanja popolne harmonije.

SESTAVA ASSEMBLAGE 211 – VEČPLASTNOST, USTVARJENA S ČASOM

Skupaj tvorita večplastno peneče se vino, ki ujame svežino in moč časa, preživetega na finih drožeh:
– 50 % chardonnay (letnik 2020) prinaša strukturo, fineso in prefinjeno ostrino,
– 50 % žametna črnina (rezerva 2019) pa dodaja globino in kompleksnost.

Kar nastane, je cuvée, ki ga opredeljujejo eleganca, dolžina in napetost.
To je vino, ki se z vsakim požirkom razpre v fineso.

ZNANJE, UKORENINJENO V ČASU

Za Françoisa in Mirana odličnost ni iskanje popolnosti. Temveč razumevanje, da vsako vino potrebuje svoj čas.
Njuno delo počiva na treh brezčasnih načelih:

»Assemblage nima druge logike kot iskanje vrhunca okusa.

Ne pozna meja in po svoji naravi nima konca.«

François Botton & Miran Sirk

TRI TEMELJNA NAČELA

1. Kakovosti ni mogoče pospešiti – potrpežljivost je duša velikih vin.
2. Avtentičnost se začne v vinogradu – vsa dela morajo izkazovati spoštovanje do zemlje.
3. Pravo razkošje živi v tišini – v miru kleti, kjer čas vse izostri in izpopolni.

Vsak postopek — od stiskanja celih grozdov do dolgotrajnega zorenja na drožeh — odraža njuno predanost tradicionalni metodi (méthode traditionnelle) in brezkompromisnost.

NOVOST NA SLOVENSKEM VINSKEM TRGU

ASSEMBLAGE 211 je samozavesten dokaz, da lahko slovensko peneče se vino stoji ob boku najimenitnejših penečih se vin sveta.
Assemblage 211 ni nastal iz želje po tekmovanju. Nastal je iz iskrene želje po sodelovanju, ki bo strokovnost in domišljijo povzdignilo v kulturo okusa.

View this post on Instagram

A post shared by François & Miran (@assemblage_211)

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“

The post ASSEMBLAGE 211 – POKLON TRADICIONALNI METODI IN SODELOVANJU first appeared on David Magazine.

Na znamenitem gradu Castello Sforzesco v Milanu se je z zaključkom prestižnega tekmovanja S.Pellegrino Young Chef Academy razkril najboljši mladi chef pod 30 let – Ardy Ferguson, predstavnik Azije iz Hongkonga.

Na dvodnevnem velikem finalu že šeste izvedbe tega tekmovanja je s svojo jedjo Archipelago Celebration premagal 14 drugih nadarjenih svetovnih finalistov, med katerimi je bil tudi predstavnik Slovenije, Pablo Donadio Falcon iz Hiše Franko.

Pablo se je na tekmovanju predstavil z izjemno jedjo Haiku gori, ki je bila poklon posoškim goram in poeziji njegove mame, o kateri smo pisali v intervjuju z mladim chefom ob lokalni regijski zmagi.

Do finala se je prebil kot najboljši v regiji Jugovzhodna Evropa in Mediteran ter po razglasitvi zmagovalca povedal:

»Seveda sem malo razočaran, a ko pomislim, da se je na S.Pellegrino Young Chef Academy v tej izvedbi prijavilo več kot 3700 mladih, je to, da sem prišel med 15 najboljših, velik dosežek. Vesel sem, da sem na celotni poti do predstavitve v finalu ostal zvest sam sebi in sem neskončno hvaležen svoji mentorici Yvonne Melee Simon, head chefinji v Hiši Franko, ki mi je ves čas stala ob strani. Celotna izkušnja je bila neverjetna, še posebej zato, ker mi je omogočila spoznati in se povezati s toliko izjemnimi ljudmi. Prav ta stik je tisto, kar je zares pomembno, in zelo se veselim videti, kam nas bodo nove vezi, ki smo jih ustvarili, popeljale in kako se bodo razvijale.«

GLOBALNA KULINARIČNA SKUPNOST

Prav ustvarjanje novih vezi in priložnosti je eden ključnih namenov tekmovanja S.Pellegrino Young Chef Academy, ki je v desetih letih obstoja zraslo v navdihujočo globalno skupnost.

Ta mladim kuharskim talentom omogoča povezovanje z najbolj priznanimi kulinaričnimi mojstri ter ponuja izobraževanje, mentorstvo in priložnosti za mreženje.

Naporno dvoletno mednarodno tekmovanje, ki poteka v 55 državah sveta, razdeljenih v 15 regij, se je sinoči zaključilo s prikazom izjemne ustvarjalnosti, spretnosti in vizionarskega talenta nove generacije gastronomije – ter seveda s kronanjem zmagovalca.

ZMAGOVALEC ARDY FERGUSON

Žirija je Ardyja Fergusona pohvalila, ker je pod mentorstvom Vicky Lau pokazal izjemno tehnično natančnost, prepoznavno ustvarjalno vizijo in globoko osebno povezanost s svojo jedjo.

Njegova jed Archipelago Celebration, v kateri je predstavil živahno kulinarično tradicijo Indonezije, je izstopala zaradi popolnega ravnovesja med inovacijo in pristnostjo ter utelešala vrednote tekmovanja – spretnost, strast in namen.

POVEZOVANJE SVETOVNE GASTRONOMIJE

Kot je poudarila Lili Vodušek, vodja blagovne znamke S.Pellegrino pri podjetju Merit HP, je vpogled v svetovno gastronomijo na tej ravni izjemna priložnost.

»Zbiranje prijav za naslednje tekmovanje se predvidoma prične že februarja prihodnje leto in želim si, da bi to priložnost izkoristilo čim več mladih kuharjev iz Slovenije, saj ta platforma mladim omogoča doživetja, stike in znanje, ki jih ne morejo dobiti nikjer drugje,« je izpostavila.

STIK Z ZVEZDNIŠKO ŽIRIJO

Takšna neprecenljiva izkušnja je zagotovo neposreden stik z zvezdniško žirijo, ki so jo tokrat sestavljali:

Christophe Bacquié (Francija, Le Table des Amis – 2 Michelinovi zvezdici),
Jeremy Chan (London, Ikoyi – 2 Michelinovi zvezdici),
Antonia Klugmann (Italija, L’Argine a Venco – 1 Michelinova zvezdica),
Niki Nakayama (ZDA, n/naka, Los Angeles),
Elena Reygadas (Mehika, Rosetta, Ciudad de México),
Julien Royer (Singapur, Odette – 3 Michelinove zvezdice),
Mitsuharu Tsumura (Peru, Maido, letos najboljša restavracija na svetu po The World’s 50 Best Restaurants).

KULINARIČNO DOŽIVETJE V MILANU

Gostje na podelitvi nagrad v Milanu so bili deležni ekskluzivnega kulinaričnega doživetja, saj sta posebno večerjo pripravili dve izmed najvplivnejših osebnosti v svetu kulinarike – Pía León (Kjolle, Lima – 9. mesto na lestvici The World’s 50 Best Restaurants 2025) in Jessica Rosval (Casa Maria Luigia in Al Gatto Verde).

V kuhinji jima je pomagal tudi Nelson Freitas, zmagovalec tekmovanja S.Pellegrino Young Chef Academy 2022–2023, ki po mentorski izkušnji zdaj sodeluje s Pío León – odličen primer priložnosti in povezav, ki jih tekmovanje nudi mladim talentom.

SPREMLJEVALNE NAGRADE

Na gala večeru so razglasili tudi zmagovalce spremljevalnih nagrad tekmovanja, ki so jih prejeli:

• Zanté Neethling (Afrika, Bližnji vzhod in Južna Azija) – S.Pellegrino Social Responsibility Award za jed Tribute to the Khoi-Khoin Tara, izbrano zaradi odlične uporabe trajnostnih praks.
• Noah Wynants (Severna Evropa) – Acqua Panna Connection in Gastronomy Award za rastlinsko različico Dutch Rendang, ki slavi preplet tradicije in inovacije.
• Nicolás A. López (ZDA) – Fine Dining Lovers Food for Thought Award, edino nagrado, o kateri glasuje javnost, za jed Pork with Hints of the Sea, ki najbolje izraža osebne vrednote in prepričanja.

O S.PELLEGRINO YOUNG CHEF ACADEMY

Gastronomija ima potencial za preoblikovanje družbe in oblikovanje bolj vključujoče ter trajnostne prihodnosti. Toda za to delo je potreben talent.

Zato je S.Pellegrino ustvaril S.Pellegrino Young Chef Academy – platformo za privabljanje, povezovanje in negovanje naslednje generacije kulinaričnih talentov.

Ustvariti želijo okolje, ki bo mlade krepilo z izobraževanjem, mentorstvom in izkušnjami, pa tudi s priznano svetovno konkurenco.

Akademija odpira svoja vrata članom iz več kot 70 različnih držav in zagotavlja, da nadarjeni ljudje niso omejeni z zemljepisom, etnično pripadnostjo ali spolom.

To je kraj, kjer se vzpostavljajo vezi med predanimi mladimi kuharji in najvplivnejšimi akterji svetovne gastronomije – kjer skupaj ustvarjajo navdihujočo kulinarično skupnost.

O S.PELLEGRINU IN ACQUA PANNI

S.Pellegrino, Acqua Panna in Sanpellegrino Italian Sparkling Drinks so mednarodne blagovne znamke podjetja Sanpellegrino S.p.A., ki ima sedež v Milanu v Italiji.

Prek podružnic in distributerjev so ti izdelki prisotni v več kot 150 državah na vseh petih celinah in povsod predstavljajo kakovost ter izjemnost zaradi svojega izvora.

Odlično interpretirajo italijanski slog po vsem svetu kot sintezo užitka, zdravja in dobrega počutja.

Podjetje Sanpellegrino S.p.A., ustanovljeno leta 1899, je s svojo ponudbo mineralnih vod, brezalkoholnih aperitivov in pijač vodilno podjetje v sektorju pijač v Italiji.

Sanpellegrino je od nekdaj zavezan varovanju naravnih virov, zato se predano in odgovorno posveča zagotavljanju varne prihodnosti.

View this post on Instagram

A post shared by Sanpellegrino Official (@sanpellegrino_official)

The post MED MLADO SVETOVNO KUHARSKO ELITO first appeared on David Magazine.

DAVID: Gospod Noé, vaš priimek je sinonim za vrhunski konjak. Ali nam lahko poveste, kako se je začela zgodba o Tesseronu in kaj točno pomeni Tesseron, ali je to le družinski priimek ali se za njim morda skriva kakšna drugačna zgodba?

INTERVJU NOÉ TESSERON: Torej, Tesseron je samo naš priimek. Žal mi je, da nimam nobene nore zgodbe za to. Ampak vse se je pravzaprav začelo leta 1905, torej pred 120 leti. To je bil moj praded, Abel Tesseron, ki je bil prvotno vinar v prvi domači ekipi v regiji Cognac, ki se imenuje Grand Champagne, kar nima nobene zveze s šampanjcem, pijačo samo. Izraz je pravzaprav isti. Svet je na nek način enak. To je najboljša ekipa Cognaca z najprestižnejšim terenom. In tam je bil vinar. Torej je gojil grozdje za pridelavo vina, ki se bo uporabljalo za konjak. Kmalu je ustvaril lastno podjetje za proizvodnjo konjaka z lastno destilarno. Ampak tu smo bili od tega datuma, od leta 1905 do nekje 2003, skoraj 100 let. V bistvu smo obirali grozdje in ustvarjali destiliran staran konjak in ga prodajali velikim in malim proizvajalcem, kot so Hennessy, Remy Martin, Delamain, pravzaprav kar večini komercialno prepoznanih znamk. Naše podjetje je z leti raslo. Postali smo večji in večji, še posebej pod mojim dedkom, sinom ustanovitelja, Guyem Tesseronom. Postali smo zelo, zelo specializiran dobavitelj. Specializirani smo za starejše oz. starane konjake. Torej, namesto da bi samo proizvajali konjak in prodajali mlade konjake, smo jih starali veliko dlje kot večina. S staranjem so postali bolj prefinjeni in bolj cenjeni. In ko sta, recimo, Delamain ali Courvoisier iskala staran konjak za eno od svojih vrhunskih mešanic, sta se obrnila na nas, ker smo bili specialisti. To nam je omogočilo, da smo zgradili edinstveno kolekcijo konjaka, ker je zaloga rasla in rasla in rasla, skupaj s celotno zbirko. To je mojega očeta, pred približno 20 leti, leta 2003, spodbudilo k popolni spremembi dejavnosti hiše in je rekel: »Veste kaj? Nehajmo biti samo dobavitelj. Nehajmo dobavljati velikim hišam. Na voljo imamo eno najlepših kolekcij konjaka v regiji. Začnimo svojo majhno blagovno znamko, ki se imenuje Tesseron Cognac.« Pred tem ni bilo blagovne znamke. Bili smo samo dobavitelj Tesseron. Ker pa imamo to kolekcijo, se osredotočimo samo na XO edicije in naprej. Torej samo na zgornji del kategorije, ker se ne želimo boriti z velikimi komercialnimi znamkami. Imamo na voljo nekaj izjemnih konjakov, zato se osredotočamo samo na vrhunski konjak. V bistvu gre za mlado blagovno znamko znotraj stare hiše konjaka.

DAVID: Zanimiva družinska zgodba. Je bil kakšen odločilni trenutek, ko ste osebno začutili klic, da nadaljujete bogato družinsko zapuščino? Ko ste bili mladi, ste verjetno razmišljali o kakšni drugi službi ali poklicu?

NOÉ TESSERON: Lahko bi rekel, da sem sprva želel biti kitarist. Ko sem bil mlajši, me je glasba fascinirala in me še vedno fascinira dandanes. Še vedno sem kitarist. Ampak je bila v ozadju moje glave tudi vloga v podjetju in odraščal sem skupaj z očetom. Smo tudi proizvajalci vina. Imamo posestvo v Pauillacu, v Médocu, v Bordeauxu. Pridelujemo rdeče vino. Imenuje se Chateau Pontet Canet, ki je zdaj, lahko rečem, celo večja blagovna znamka kot Tesseron Cognac. To je nekaj, kar je moj dedek kupil leta 1975. In s tem se tudi ukvarjamo. Tako da sem bil vedno precej izpostavljen vinu in konjaku in sem ob tem vedno užival. Ampak to so bile res moje prve izkušnje, ko sem odraščal, opazoval okolje in hkrati, ko sem imel prakso ali kaj podobnega. Predvsem izkušnje s prodajo, s predstavitvijo strankam, so me resnično spodbudile, da sem želel raziskati več in se morda navezati na družinsko dediščino. Ker ko govoriš o izdelku in ga deliš, takrat dobiš ta pravi nalezljivi virus. In spoznaš, da je tisto, kar imaš v rokah, resnično pravi zaklad.

DAVID: Kar je redkost v sodobnem instant svetu.

NOÉ TESSERON: In še posebej, če to primerjate z drugimi blagovnimi znamkami, potem vidite, da imate resnično svojo identiteto, DNK, in še z družinskim imenom. Ko greste iz generacije v generacijo, je to povsem drugače, kot če bi delali v nekem korporativnem podjetju. In v Cognacu, še posebej pri Tesseronu, glede na stare konjake, ki jih ne komercializiramo, je to zapuščina, ki jo želite ohraniti, ker lahko te lastnosti ponudim zaradi dela svojega pradedka, mojega dedka in mojega očeta. Želim si, da bi moji otroci in moji bodoči vnuki lahko še naprej ponujali te lastnosti pokrajine. To je skoraj dolžnost. Škoda bi bilo, če tega ne bi storili.

DAVID: Katere družinske vrednote ali tradicije so ostale nespremenjene skozi generacije proizvodnje konjaka v vaši družini? Kaj bi rekli?

NOÉ TESSERON: Mislim, da je to dobro vprašanje, ampak rekel bi, da gre le za to, da gremo mimo v času. In kar sem rekel o generacijah in času – gremo mimo skozi čas, bi lahko rekli. Sem le ena generacija med mnogimi drugimi, zato je to ponižen pogled na vse skupaj. Trudimo se po najboljših močeh, da najprej ohranimo to zbirko in tudi razširimo podjetje, ja, ampak damo vedno tudi vse od sebe. V bistvu je moj oče resnično takšen. Vedno se trudimo izboljšati način dela, pa naj bo to v Pontet-Canetu z vinom ali tu s konjakom. Vedno se trudimo biti boljši in se še izboljšati. In ko vidiš delo prejšnjih generacij, je to zelo motivacijsko. V bistvu se nič ne naredi kar tako. In vedno obstajajo stvari, ki jih lahko naredimo bolje in se razvijamo. Gre za idejo, da se samo sprehajamo mimo in damo vse od sebe v času, ki ga imamo.

DAVID: Zelo dobro. Zelo dober odgovor. Se spomnite svojega najzgodnejšega spomina na to, da ste bili kot otrok v bližini vinogradov ali morda prav v kleteh?

NOÉ TESSERON: Spomnim se, da imamo zelo staro zbirko stoletnih konjakov, ki je v kleteh Paradis, shranjena v velikih steklenicah Dame Jeanne, 20-litrskih steklenicah, v katere se konjak po več generacijah staranja v sodih pretoči. In klet je polna pajkov, ker steklenice tam počivajo leta in leta. Spominjam se, da sem bil fasciniran, a tudi zelo prestrašen. Gledal sem etikete iz 19. stoletja in tako naprej. To se mi je zdelo zelo nenavadno. Ko si mlad, se zavedaš, da je nekaj lahko staro 100 let, kar je res nekaj posebnega.

DAVID: Kako vi in vaša družina skrbite za vinograde, da zagotovite dosledno kakovost skozi desetletja? Ker je to zaradi globalnih podnebnih sprememb in vsega, kar je danes precej težko, najbrž poseben izziv.

NOÉ TESSERON: Seveda. Ko upravljate vinograd, pa naj bo ta namenjen proizvodnji vina ali konjaka, bo vsaka vaša odločitev vplivala tudi čez nekaj desetletij, ker dobro vino – in konjak – nastaja v starejšem vinogradu. Resnično vidite rezultat tega, kar počnete, šele čez mnogo let. Zato mora biti vsaka odločitev dobra odločitev. Če gre za odločitev, ki jo sprejmete, jo morate sprejeti z mislijo na prihodnost. Naj gre za predvidevanje podnebnih sprememb pri upravljanju vinograda ali za ohranjanje tal, da so uravnotežena in zdrava – gre za to. Ne razmišljam o tem, da bi moral pridelati več. Moja naloga je ohranjati doslednost. Doslednost in najboljšo kakovost, hkrati pa moram poskrbeti, da bo najboljša kakovost na voljo tudi v prihodnjih letih in da bom vinograd ustrezno upravljal.

DAVID: Torej ne gre toliko le za količino, ampak bolj za kakovost. In to je najpomembnejše, če prav razumem.

NOÉ TESSERON: Da. Hkrati pa je pri konjaku nekaj nenavadnega, ker ljudje mislijo, da manj ko delaš, boljši je. Pravzaprav pa velja: več konjaka kot imaš, več vina kot ga proizvedeš, več vina moraš destilirati – in več konjaka pride v skladišča. In to je moč hiše, da ima toliko različnih konjakov. Torej ne potrebuješ le kakovosti, ampak tudi količine. Pri vrhunskem konjaku moraš imeti pravo izbiro. Ko moraš narediti odlično mešanico, moraš imeti možnost izbire.

DAVID: Katere sorte grozdja so v središču konjaka Tesseron in zakaj? Ali obstajajo kakšne posebnosti?

NOÉ TESSERON: Večina je belega grozdja, ki predstavlja veliko večino regije, kjer se proizvaja konjak. To je hrbtenica vsakega dobrega konjaka. Vendar imamo še vedno posajenih nekaj colombarda in nekaj folle blanche, jesenskega belega grozdja, ki je v regiji postal zelo redek, ker ga je veliko težje gojiti. V bistvu je bolj krhek. Večina ljudi se s tem ne želi ukvarjati, vendar ga še vedno gojimo in imamo velike zaloge za naše mešanice, ker resnično doda dodatno plast kompleksnosti in različne sloge mešanici. To je kot dobra barva za našo slikarsko paleto.

View this post on Instagram

A post shared by Noé Tesseron (@noe.tesseron)

DAVID: Noé, ali lahko morda opišete pot grozdja od vinograda do kleti s svojimi besedami, tako kot si jo lahko predstavljate vi?

NOÉ TESSERON: Hm, to pa spet traja dolgo. Od začetka rasti med sezono do trenutka trgatve se moraš potruditi, da imaš najboljše grozdje in ohraniš pridelek. Zato trgamo okoli septembra in nato naredimo vino, ki ima približno osem do deset stopinj alkohola, kar je veliko bolj kislo kot vino, ki bi ga pripravili za pitje. In to bo razkrilo arome, kislost med destilacijo. Imamo svojo destilarno z osmimi alambiki in tako destiliramo vino. Gre za tradicionalno dvojno destilacijo. Destiliramo na listih, kar pomeni, da ohranimo liste vina, torej usedline v vinu med fermentacijo, kar bo dodalo dodatno plast kompleksnosti in prefinjenosti drugim vrstam konjaka, ki bodo nastale s to destilacijo. V bistvu je s to destilacijo pridobljena druga vrsta konjaka, ki je prozoren. Je zelo surov, ima 70 stopinj alkohola, a že ima veliko prefinjenosti in kompleksnosti. Vidite, potencial žganja na osnovi grozdja je neverjeten. Nato bo to starano v kleti v različnih vrstah sodov od 10 do največ 80 let. Torej je lahko pot od vinograda do steklenice zelo, zelo dolga.

DAVID: Kleti Tesserona so, kot sem prebral, precej legendarne. Kaj jih dela tako edinstvene? Gre le za posebne edicije, ki jih shranjujete, ali morda za kaj povsem drugega?

NOÉ TESSERON: No, najprej – zakaj so legendarne? Zaradi velikosti zbirke in kako daleč sega v preteklost. Za to se moram zahvaliti prejšnjim generacijam, ki so bile resnično vizionarske in so vedno ohranjale velik delež proizvodnje za prihodnje generacije. To je torej naša moč. To je res ogromna zbirka konjakov. Imamo toliko različnih vod življenja eau-de-vie, da je na tisoče različnih eau-de-vijev, ki se potrpežljivo starajo v kleti. In v bistvu stekleničimo le tiste, ki so pripravljeni za stekleničenje, z vsemi različnimi, ki bodo ustrezali našim različnim zbirkam. In ja, večina jih ima sedež v kleteh Châteauneuf-sur-Charente, kjer je naša domača baza, kjer imamo destilarno. Nekateri od njih, najmlajši konjaki, počivajo v kleteh na naših dveh posestvih z vinogradi. Ena v Petite Champagne, kjer je druga ekipa konjaka, kjer imamo 15 hektarjev vinogradov v Saintes, ki je blizu Châteauneufa. In druga v Bons Bois, ki ima 25 hektarjev vinogradov. Tam je veliko, veliko zelo starih kleti. To so stavbe, stare 200 let, ki v bistvu ohranjajo konjak.

DAVID: Vau. Nisem vedel vsega, nisem si predstavljal takšne veličine. Zato sem precej presenečen nad velikostjo vsega skupaj.

NOÉ TESSERON: In tudi to govori samo o konjakih, ki se starajo v sodih – torej je to nekje med nič in 80 leti. Potem pa, kot sem rekel, ko konjak dozori do svojega polnega potenciala, starejše seveda prelijemo v tiste velike steklene demižone, dame Jeanne, ki so shranjeni v kleteh Paradis, in imamo jih tri. Eden sod pa je prav tako v kripti, kripti, ki sega v 12. stoletje. Torej je to zelo, zelo stara klet. Stara je 800, 900 let. Pod zemljo, kjer imate stalno vlažnost in temperaturo, tam pa imate nekaj najstarejših konjakov, kar jih lahko najdete v regiji. V bistvu je to pravi mali zaklad.

DAVID: Čestitam. To je tudi zame precejšnje odkritje. Upam, da vas bom kdaj zares obiskal.

NOÉ TESSERON: Morate nas obiskati.

DAVID: Kako ugotovite, kdaj je eau-de-vie dosegel svoj vrhunec za mešanje ali stekleničenje?

NOÉ TESSERON: Odvisno je od tega, kako ga izdelujemo. Imamo kolekcije različnih konjakov, glavna kolekcija pa je tisto, čemur pravimo klasična kolekcija, in v bistvu gre za štiri različne izraze. Je kot parfum. Imamo enega, ki je staran približno 10 let, kar imenujemo pol generacije. Najstarejši je iz te zbirke, staran je več kot tri generacije, torej v bistvu več kot 70 let. V bistvu moramo zelo pogosto predelati serijo teh konjakov. Predelamo serijo serije 90, ki je stara 15 let. Izberemo nekaj konjakov, ki so bili starani približno 15 let, in jih dodamo v mešanico serije 90. Ideja je, da je kakovost konstantna, tako da je serija 90, ki sem jo prodajal pred 10 leti, popolnoma enaka tisti, ki jo bom prodajal čez 10 let. In to je tisto, kar ustvarja kakovost hiše.

DAVID: Nekateri vaši konjaki so stari desetletja. Kaj vam v tem poslu pomeni potrpežljivost?

NOÉ TESSERON: To je najpomembnejše, ker se komercialno stvari odvijajo zelo hitro. Komercialni čas je zelo hiter, vendar ne moreš biti prehiter. Včasih imaš priložnost prodati veliko, veliko 50-letnih konjakov, vendar moram ohraniti svoje zaloge. Če prodam preveč, bom imel v svoji zbirki luknjo. Če torej želim še naprej ponujati te kakovosti, moram biti potrpežljiv in reči: »Žal mi je, tega ne morem prodati več. Počakati boste morali nekaj let.«

DAVID: Torej tudi če bi ga radi prodali, morate vseeno zaupati v doslednost.

NOÉ TESSERON: Točno tako. To je zelo pomembno.

DAVID: Lahko delite zgodbo o enem najredkejših sodov, ki počiva v vaši družinski kleti?

NOÉ TESSERON: No, obstaja en, ki ni nujno najstarejši, ampak je res edinstven. Je ostanek iz časa, ko nismo prodajali neposredno strankam, ampak je bil skoraj stranski posel, ki ga je vodil moj dedek. Izdeloval je mešanice za zelo, zelo specifične stranke – ne pod imenom Tesseron Cognac, ampak za njihove lastne blagovne znamke ali ustanove. Na primer, v začetku 20. stoletja, v prvi polovici 20. stoletja, smo prodajali mešanico za hotel Savoy v Londonu. In očitno je Churchill veliko tega spil v Savoyu. To je bil konjak Savoy Reserve, ki so ga v bistvu dobavljali naši predhodniki iz Tesserona.

DAVID: O, to pa je močna zgodba.

NOÉ TESSERON: Da, te mešanice imamo še vedno v kleteh. Imamo pa tudi še starejše mešanice, iz sredine 19. stoletja, ki so izjemne.

DAVID: Prej ste rekli, da nimate veliko zgodb oziroma da ime Tesseron nima veliko zgodb, ampak kot blagovna znamka ima, kot vidim, milijon zgodb. Kako pomembna je torej izbira steklenice za predstavitev starega konjaka? Ali sodelujete morda s kakšnimi posebnimi proizvajalci stekla, kot so Baccarat, Lalique ali podobni, za omejene izdaje, ali kako se lotite tega?

NOÉ TESSERON: Ne, tu imamo povsem drugačen koncept. Torej imamo svoj dekanter, ki ga izdeluje steklarstvo v Italiji, in oblika dekanterja je odvisna od njegove funkcije. Gre za vertikalno steklenico. Temelji na tistem, čemur pravimo vzorčna steklenica – montre. To je bil zgodovinski format, s katerim so proizvajalci in trgovci s konjakom vzorčili konjak. Gre za zelo majhno steklenico. Iz nje smo črpali navdih za polnjenje konjakov v manjših odmerkih.

Za vrh kolekcije, ki je konjak z imenom Xtrem, najstarejši – mešanica stoletnih konjakov iz zbirke mojih pradedov – uporabljamo ročno pihano steklenico. Izdeluje jo zelo obrtniško steklarstvo v regiji Dordogne, ki ga skoraj nihče ne pozna, in je naš lastni dobavitelj. Ta steklenica je reprodukcija velikega Dame Jeanne, vendar v manjšem formatu. Zato je vsaka steklenica edinstvena, ima svojo obliko, ki se nekoliko razlikuje. In to je zelo posebno. Ob tem pa ne sodelujemo z velikimi, kot so Baccarat, Lalique in podobni. Gre nam bolj za to, kaj je v steklenici.

DAVID: Kar se tiče pitja – koliko oblika kozarca vpliva na izkušnjo užitka? Ste se kdaj ozrli na to stran? Ko pijete končni izdelek – mislim, kako pomembna je? Ker nekatere blagovne znamke delajo cele zgodbe, kako pomembna je točno določena oblika kozarca?

NOÉ TESSERON: Zelo pomembna je, ker lahko imate najboljši konjak, a če ga pijete iz kozarca za vodo, ne boste imeli vseh okusov v nosu. Priporočamo majhen kozarec – ne velik kozarec za žganje, ampak majhen kozarec v obliki tulipana z rahlo zoženim robom, na primer kozarec v obliki tulipana znamke Riedel. Kozarec mora biti zelo tanek, oblika pa podobna čebulici. Torej majhna čebulica. In to bo arome usmerilo v nos, namesto da bi se izgubile – še posebej pri starem konjaku. Veliko je prefinjenosti ob okušanju.

DAVID: Katera hrana se najbolje poda k različno starim konjakom, od mlajših mešanic do starinskih rezerv?

NOÉ TESSERON: Mladi konjaki se zelo dobro podajo h koktajlom. S konjakom lahko naredite veliko koktajlov. Ko pa gre za starejše XO, se ti zelo dobro podajo k številnim jedem. Presenetljivo, ker včasih pripravimo kar celotno večerjo s konjakom – večerjo, ki je parirana izključno s konjakom. Kuharji radi poskušajo kombinirati, ker je to zanje pravi izziv. Starejši kot je konjak – in mi se osredotočamo na tovrstne konjake – bolj je prefinjen in ni preveč močan. Torej ga lahko kombinirate z marsičem, tudi z mesnimi jedmi ali siri. A rekel bi, da se najbolj poda k sladicam, še posebej čokoladnim in sadnim. Imamo konjak z imenom Lot 53, ki je staran dve generaciji. Odlično se poda k čokoladnim sladicam – recimo k čokoladnim moka oreščkom.

DAVID: Ali poleg hrane obstajajo cigare, glasba ali celo drugačna razpoloženja, ki se po vašem mnenju podajo k izkušnji s konjakom? Izkušnji, kot jo pogosto vidimo na fotografijah ali v filmih?

NOÉ TESSERON: Seveda. Obstaja stereotip o konjaku s cigaro in jazzom – in to deluje zelo dobro. V ZDA je veliko ljudi, ki pijejo konjak in obožujejo blues glasbo. Tudi meni je blues zelo všeč. In cigare? Da, Montecristo. Zelo dobro se podajo k našim konjakom.

DAVID: Nekateri pravijo, da je konjak najbolje uživati po večerji. Drugi trdijo, da deluje ob kateri koli uri. Kaj menite vi?

NOÉ TESSERON: Mislim, da so starejši konjaki izjemno okusni. Čudovito jih je opazovati, kako se razvijajo v kozarcu, ker so edinstveni. Od trenutka, ko ga natočiš, do prvega požirka in nato še deset minut kasneje – to je povsem druga zgodba. Vedno pravim: če preživiš 50 let v sodu, je prva stvar, ki jo želiš, ko prideš ven, da se pretegneš in zadihaš. Enako je z našimi vodami življenja – konjakom. V kozarcu se razvija. Zato je lepo imeti čas, da se usedeš, uživaš in opazuješ njegov razvoj. Po večerji je zato popoln, seveda pa tudi s sladico. Mlajši konjaki pa se odlično obnesejo kot aperitiv. Še posebej Tesseron Cognac – ker je lahek za pitje, ni premočan. Zato so ljudje presenečeni, ko odkrijejo, da ga je mogoče piti kadar koli v dnevu.

DAVID: Samo predstavljam si lahko, kakšno je vsakodnevno življenje v Cognacu kot pokrajini. Ampak če bi kdo užival konjak zjutraj – ali obstaja kakšen ritual ali ravnovesje?

NOÉ TESSERON: Veste, ko uživate v konjaku, vam ni treba imeti velikega kozarca. Mislim, da je to kot parfum – spijete majhen požirek in še posebej pri kompleksnem konjaku ostane z vami zelo dolgo. Arome ostanejo na jeziku in v nosu. Na žalost le malo ljudi pije konjak zjutraj, a zakaj pa ne?

DAVID: Menite, da je konjak najboljši za praznovanja ali lahko polepša tudi povsem običajne vsakdanje trenutke?

NOÉ TESSERON: Mislim, da je primeren tako za običajne trenutke kot za praznovanja. To je lepota konjaka in lepota naše kolekcije. Imamo veliko različnih vrst mešanic in tudi veliko različnih kakovosti ter starosti. Nekatere so namenjene vsakodnevnemu uživanju – so brezhibne, zelo prijetne v trenutku. Pri nekaterih pa se morate, kot sem rekel, usesti in resnično opazovati, kako se kozarec razvija. Torej, ne glede na to, ali gre za navaden dan, praznovanje ali samo miren čas, mislim, da je vedno pravi konjak za vsak trenutek. Konjak je vedno pripravljen za vse priložnosti.

DAVID: Kaj pa – katere novosti ali inovacije, Noé, vi in vaša družina danes raziskujete v svetu konjaka, še posebej, ker je to za vas obletnica? Ali pripravljate kaj posebnega?

NOÉ TESSERON: Torej, mi nismo najboljši primer zelo inovativne hiše v smislu pretirane embalaže. Veste, danes veliko ljudi želi ustvariti majhne edicije. Včasih smo bili bolj inovativni – prvi, ki smo to počeli. Zdaj to izdeluje veliko ljudi, tudi za restavracije. Rad mislim, da smo bili prvi. Inovacija je dobra, a nismo veliki zagovorniki bučnih, pompoznih prijemov. Mi smo »tiha« ekipa. Ne želimo početi stvari, ki veljajo samo za trženjsko močne. Rad vidim, da ljudje govorijo o Tesseronu in rečejo: »To je pravi konjak. To je prava stvar.« In prava stvar ni samo trženje – prava stvar je dostop do najboljšega izdelka v tej kategoriji. To, kar počnemo, so zelo prilagojene mešanice za zelo prestižne stranke, restavracije ali posameznike. Pridejo na posestvo, sami izberejo konjak v stoletni kripti in ustvarijo svojo posebno stvar. To ima največjo vrednost. Ljudje so ponosni, ko lahko rečejo: »Imam dostop do tega,« in vedo, da gre za pravo kakovost – ne nekaj, kar je bilo narejeno za velik dogodek, ki je stal milijone evrov.

DAVID: Točno tako. To je zelo podobno tihemu razkošju v modi. Torej tisti, ki ve, ve, kje in kako ga dobiti. In drugi – na nek način – je kot pri hitri modi.

NOÉ TESSERON: To je drzna primerjava. Ampak če vzamemo primer – Petrus. Ne boste videli, da bi Petrus organiziral ogromno zabavo in agresivno tržil steklenico za svojo 50. ali 150. obletnico. Naredili bi nekaj zaupnega.

DAVID: Kako torej uskladiti spoštovanje tradicije z nagovarjanjem mlajšega, sodobnega občinstva?

NOÉ TESSERON: Vedno je treba najti pravo ravnovesje. Težko je. Enako je z vinom, ker želiš hkrati ohraniti dediščino. Kar je ljudem, tudi mladim, všeč pri konjaku ali odličnem vinu, je to, da je brezčasno in da ni podvrženo vsem spremembam okusa, trženja in trendov. Hkrati pa se je treba prilagoditi. Dober način, ki ga imamo, je embalaža – ta se razvija, kakovost pa ostaja enaka. Prav tako razmišljamo o tem, koga želimo doseči in kakšne dogodke organiziramo, komu želimo omogočiti dostop. Poskušamo delati stvari nekoliko drugače. Ne le kombinacije konjaka in cigar v Londonu, ampak tudi dogodke na bolj trendovskih mestih – recimo v Španiji – kjer mlade ljudi uvedemo v svet konjaka. Mladi potrebujejo nekaj svežega, a najprej gre za deljenje zgodbe. Star sem 31 let in ko srečam ljudi mojih let, so izpostavljeni predvsem hitremu trženju. Ko pa z njimi deliš zgodbo, ki je nastajala tri ali štiri generacije, in ko jim poveš, da je tisto, kar imajo v kozarcu, rezultat 50 let dela – to se dotakne vsakogar. Predvsem mladih, ki temu niso pogosto izpostavljeni. In to postaja zelo redko.

DAVID: In še posebej v današnjem svetu, kjer vidimo tako veliko raznolikost. Ampak dobro je, da lahko izbiramo. Torej je to zasluga tudi vam in vaši družini, ker delate razliko na trgu. Ali menite, da se konjak razvija v kulturo koktajlov ali naj ostane bolj čist, nedotakljiv? In kako pomembna je za vas pravzaprav izkušnja v premium barih, hotelskih barih za vašo dragoceno blagovno znamko?

NOÉ TESSERON: Ne, mislim, da ne bi smel ostati čist, ker je bilo prvotno toliko koktajlov z njegovo osnovo. Večina koktajlov, ki jih poznamo danes in so večini ljudi znani, je bila ustvarjena z žganjem in konjakom. Zdaj dodamo viski, tekilo ali katero koli drugo trendovsko pijačo. Ampak prvotno so bili ustvarjeni pred 100 leti s konjakom. Torej je bil vedno povezan s svetom koktajlov. In to je dober način, da ljudem predstavimo tudi konjak. In seveda, ko ste v lepem hotelskem baru – imamo na primer konjak v hotelu Crillon v Parizu ali v hotelu Ritz – je to odlična prepoznavnost, ki izpostavi blagovno znamko pravim ljudem. Ampak tudi na preprost način … Vsak kraj, ki dela z dobrim izdelkom in ima predane ljudi, ki stojijo za njim, bi moral imeti naš konjak. In v to verjamemo – naj bo to v regiji Cognac, v New Yorku ali kjerkoli drugje na svetu.

DAVID: In ali imate, Noé, kakšna posebna sodelovanja s kuharji? Morda imate kakšnega hišnega ambasadorja, ki vam je izjemno pomemben?

NOÉ TESSERON: V nekaterih lokalih dodelimo poseben konjak po meri v petlitrskem demižonu, ki ga postrežejo Bagues de Pipette z ročno pihano stekleno pipeto. To imamo v restavraciji Caprice v Hong Kongu, ki ima tri Michelinove zvezdice. Enega imamo v Laucierju, restavraciji v Tokiu, ki ima prav tako tri Michelinove zvezdice. Imamo ga v Ritzu v Parizu. Torej ga imamo samo v vrhunskih restavracijah. In kmalu bomo imeli enega v Annabelle’s v Londonu. Torej ne tako tradicionalno, ampak bolj trendovsko. In to je tisto, kar radi počnemo – omogočimo dostop do zelo posebnih blagovnih znamk po meri ustanovam, ki so zelo uspešne.

DAVID: Kje vidite industrijo konjaka v naslednjih 10 letih, Noé?

NOÉ TESSERON: To je res dobro vprašanje. Mislim, da poraba alkohola na splošno upada, in nam ne pomagajo niti naše vlade, ki prepovedujejo uživanje alkohola in v isto vrečo dajejo odlična vina in konjak ter osnovno porabo industrijskih izdelkov. Škoda. Ampak mislim, da prihodnost ogromnih, količinsko usmerjenih produkcij ni ravno svetla. Toda za strokovnjake bo vedno obstajalo občinstvo za zelo kakovostne izdelke. To je podobno kot pri cigarah. Danes cigare skoraj nihče več ne kadi, a povpraševanje je ogromno in trg cigar je zelo napet, ker ljudje še vedno želijo dostopati do njih – še posebej zato, ker postajajo redke in skoraj prepovedane. Na to se poskušamo osredotočiti.

DAVID: Ali obstaja kakšen poseben letnik, rezerva ali izdaja, ki ima za vas v družinski zbirki globoko čustveno vrednost?

NOÉ TESSERON: Ne delamo letniških konjakov. Vse so mešanice. Ampak rekel bi, da ima eden od naših konjakov prav posebno vrednost. Imenuje se Lot 29. To je eden od naših ikoničnih konjakov. Lot 29 je eden od konjakov, s katerimi smo začeli, ko smo pred 20 leti ustvarili to zbirko. To je mešanica konjakov, ki so bili starani tri generacije – torej več kot 75 let. Ocenjen je bil izjemno visoko. Ko smo začeli z blagovno znamko, je največji vinski kritik in recenzent, Robert Parker – morda ste že slišali njegovo ime – ocenil dva naša konjaka. Čeprav sicer ni ocenjeval žganih pijač, je ocenil seriji 53 in 29. Dal jima je 98 oziroma 100 točk od 100. Popolna ocena je dala našemu konjaku velik zagon in naredila Lot 29 tako ikoničnega. V svoji oceni je Parker dejal, da sicer ni specialist za žgane pijače, a mu je bil ta konjak tako všeč, da mu je dodelil 100 %. Zato bo Lot 29 za nas vedno nekaj posebnega.

DAVID: Noé, katere so vaše osebne strasti poleg konjaka? Kje se lahko srečamo?

NOÉ TESSERON: Ko delate z vinom in žganimi pijačami, seveda vinsko področje. Imate srečo, da veliko potujete in obiskujete res dobre restavracije in tako naprej. Jaz se ukvarjam s hrano in kulinariko na splošno. Ampak tudi strastno me zanimata glasba in kitara, zato morda igram glasbo s prijatelji in me lahko srečate tam.

DAVID: Zagotovo potem na nekaj glasbenih festivalih. Kje na svetu ste zunaj Francije ugotovili, da je konjak najbolj cenjen? Ali obstaja kakšen poseben kraj na svetu?

NOÉ TESSERON: Seveda, Združene države Amerike. Amerika je velik trg za konjak, pa tudi Kitajska in Vzhodna Evropa. Ko pa greš v Skandinavijo, na Švedsko in Norveško, so ljudje nori na žgane pijače in imajo ogromno kulturo žganih pijač, vključno s konjakom. Obstajajo celo hiše s konjakom, ki so poimenovane po skandinavskih ustanoviteljih. Torej je to zelo, zelo specializiran trg. In ko grem tja – bil sem tam pravzaprav prejšnji teden – so ljudje tako dobro podkovani in zelo navdušeni nad konjakom, da se dejansko od njih naučiš kakšne zgodbe o konjaku, ki jih prej nisi poznal.

DAVID: Če bi danes lahko delil kozarec konjaka s komer koli iz preteklosti ali sedanjosti, s katero koli posebno osebo, kdo bi to bil?

NOÉ TESSERON: Dobro vprašanje. Dobro vprašanje. Lahko bi rekel glasbenik ali kdorkoli drug. Ampak mislim, da bi bil Sir Winston Churchill dober prijatelj za to nalogo. Najprej mora imeti dobre zgodbe. Vem tudi, da je bil velik ljubitelj konjaka, zato mislim, da bi bil to kar najboljši sopotnik.

DAVID: Na koncu, z vašimi besedami, kaj naredi izkušnjo s konjakom Tesseron drugačno od vseh drugih?

NOÉ TESSERON: To je dobro vprašanje. Mislim, da se vrača k temu, kar sem rekel prej o dostopu do prave stvari. Danes smo preveč izpostavljeni in vlečeni v izbiro hrane, pijače, vina ali žganih pijač – vsega, kar se trži. Vse je v trenutku in vse gre zelo hitro: hitra poraba, hitra moda, vse. Ko pa imaš dostop do nečesa, kar je bilo narejeno skozi čas in je resnično posebno, se zaveš, kako posebno je. Zaradi tega narediš korak nazaj. Zaradi tega se zaveš, da je to prava stvar. Vedno vzamem za primer svojo mamo, ki ima zelenjavni in sadni vrt, ki ju obdeluje. In ko poskusim paradižnik z našega vrta, se zavem, kakšen okus bi moral imeti paradižnik. Ker vedno jemo paradižnik, a ima lahko povsem drugačen okus. Takšen, kot ga pripravi mama, pa bi moral biti. In ko poskusiš konjak Tesseron – ko ga toliko ljudi poskusi in reče: “Vau, nisem vedel, da je konjak lahko takšen, da ima toliko prefinjenosti, intenzivnosti in skrbi” – mislim, da je Tesseron prav to. Gre za pravi, pristen konjak.

DAVID: Fantastično. Najlepša hvala, Noé. Res sem užival v tem pogovoru in odkrivanju skrivnosti hiše Tesseron.

NOÉ TESSERON: Vaša vprašanja so zelo navdihujoča, ker ste me zelo enostavno napeljali k pogovoru. Hvala tudi vam.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

The post DRUŽINSKA DEDIŠČINA IZBRANIH VOD ŽIVLJENJA first appeared on David Magazine.

Ko vaše najljubše urarske različice Jaeger-LeCoultre v vaših ustih objame čokolada. Nemogoče ali?
Saj vem, težko mi boste verjeli. In tudi sam sem si, ko sem se sprehodil po sicer vedno izjemno tematsko okalupljenem predstavnem prostoru znamke Jaeger-LeCoultre na največjem urarskem sejmu v Ženevi.

Kot že nekaj let zapored, so tudi letos presenetili s tematiko pola in serije svojih znamenitih ur, posvečenih temu mogočnemu športu kraljev in princev. A prav nič manj kraljevski ni bil občutek naših brbončic.

ČOKOLADNA UMETNOST Z OKUSOM ČASA

Mladostni švicarski čokoladni mojster Mathieu Davoin je po navdihu doline Vallée de Joux ustvaril čokoladno magijo – edinstveno simfonijo okusov, ki združuje tradicijo in inovacijo.
Njegove kreacije so nastale v sklopu programa Jaeger-LeCoultre Made of Makers, s katerim hiša že leta podpira in povezuje različne umetnostne discipline po svetu.

Program, ki dopolnjuje njihovo podporo projektoma Homo Faber in Homo Faber Fellowship, pomaga mladim umetnikom s štipendijami in priložnostmi za učenje ob izjemnih mentorjih.

OKUS TRENUTKA – ČAS KOT NAVDIH

Povsem priznam – Mathieu me je z okusi, oblikami in teksturami presenetil, kot me le redko kdo.
Čokolada, ki združuje lokalne sestavine doline in drznost nepričakovanih kombinacij, ponuja izkušnjo, ki te povsem prevzame.

Še danes pomislim, kako bi se znova usedel v za to priložnost ustvarjeni Café 1931, sredi urarskega sejma ali pa preprosto v vsakdanjem trenutku.
Verjamem, da bomo o njem še veliko brali – in komaj čakam naslednje srečanje z mojstrom Mathieujem Davoinom.

Kot sam pravi:

»Čas je opomnik na pomen uživanja v sedanjem trenutku.«

Prepustite se mu.

DAVID: Letos ste sodelovali z Jaeger-LeCoultre na sejmu Watches and Wonders v Ženevi za njihov izvirni Café 1931. Kako je do tega sodelovanja prišlo?

INTERVJU MATHIEU DAVOIN: Sodelovanje se je začelo, ko me je urarska hiša kontaktirala nekaj mesecev pred zadnjo izdajo sejma Watches & Wonders v Ženevi. Moj takojšnji odziv je bil »vau«. Bil sem resnično navdušen, ne le nad častjo, da sem bil izbran za program Made of Makers, temveč tudi nad njihovo vizijo projekta in zelo odprto ustvarjalno smerjo. To mi ni omogočilo le ustvarjalnosti, zahtevalo je, da sem resnično izviren in domiseln – kar je zahtevalo tudi izjemno natančnost v moji tehniki.

DAVID: Kako ste se lotili prevajanja oblikovalskega jezika Jaeger-LeCoultre v užitne slaščičarsko-čokoladne kreacije?

MATHIEU DAVOIN: K prevajanju oblikovalskega jezika Jaeger-LeCoultre sem se lotil tako, da sem najprej razmišljal o sestavinah in okusih, kar je običajno način, kako začnemo ustvarjati kot čokoladni mojstri. Navajeni smo delati znotraj tem – sezonskih tem, praznovanj – zato se mi je interpretacija abstraktnega koncepta duha pola zdela precej naravna. Vključevanje sestavin iz Vallée de Joux se je izkazalo za bolj zahtevno, saj se številne najboljše sestavine iz doline – kot so jagodičevje in oreščki – zelo klasično dopolnjujejo s čokolado, zato sem se želel izogniti nečemu očitnemu ali preveč tradicionalnemu. Ob tem smo veliko eksperimentirali in okušali druge sestavine ter razmišljali o nepričakovanih harmonijah okusov in neklasičnih oblikah, ki bi jih lahko prevzele. Kar zadeva pristop, so bile moje izhodišče sestavine in okusi, nato sem delal na različnih oblikah in teksturah, ki bi jih lahko prevzele, in na koncu še na vizualnem izrazu teme pola kot športa.

DAVID: Mi lahko zaupate, kakšne vzporednice ste našli med visokim urarstvom in visokim slaščičarstvom?

MATHIEU DAVOIN: Med visokim urarstvom in visokim slaščičarstvom obstaja globoka povezava. Prvič, prisoten je element natančnosti – zlasti potreba po absolutno popolni meritvi v vseh pogledih. V urarstvu se to odraža v komponentah, v moji obrti pa v natančnosti tehnike in časa. In tretjič, tu je tehnična kompleksnost, ki je neločljivo povezana z obema področjema. Vedno so me privlačile obrti, ki zahtevajo natančnost in zapletenost, urarji pri Jaeger-LeCoultre pa te lastnosti dvignejo na izjemno raven.

DAVID: Koliko ustvarjalne svobode ste imeli pri oblikovanju za Café 1931 – in kako ste to uskladili z dediščino blagovne znamke Jaeger-LeCoultre?

MATHIEU DAVOIN: Že od samega začetka sem imel veliko ustvarjalne svobode, kar je bilo neverjetno vznemirljivo. Prišel sem z idejami v mislih, a obisk manufakture, srečanje z urarji in preživljanje časa v znameniti dolini Vallée de Joux so poglobili moje razumevanje dediščine blagovne znamke. Zaradi te potopitve se mi je zdelo zelo naravno, da sem svojo ustvarjalnost uskladil s svetom Jaeger-LeCoultre – zdelo se mi je kot močan in navdihujoč okvir za ustvarjanje.

DAVID: Sestavine, ki ste jih uporabljali, ste nabavljali iz doline Vallée de Joux, rojstnega kraja Jaeger-LeCoultre. Kakšno vlogo so imeli lokalni pridelki pri vaših kreacijah?

MATHIEU DAVOIN: Ko sem prvič prispel, je bila celotna dolina prekrita s snegom – bila je popolnoma bela in iskreno dih jemajoča. Kraj je resnično poseben, ne le zaradi lepote, ampak tudi zaradi njegove zgodovine. Jaeger-LeCoultre je tukaj že več kot 190 let, zato se je uporaba lokalnih sestavin zdela naraven način, da se to počasti. Smiselno je bilo povezati okuse regije z duhom blagovne znamke – celoten projekt je bil utemeljitev nečesa simboličnega.

DAVID: Ali verjamete, da čokolada nosi terroir, podobno kot vino? Kako sta pokrajina in podnebje doline vplivala na vaše delo?

MATHIEU DAVOIN: Vsekakor. Čokolada ima, tako kot vino, svoj terroir – okusite lahko, od kje prihaja. Kar me je pri Vallée de Joux najbolj presenetilo, je bilo, kako intenzivni so tam letni časi. Spomnilo me je na sestavine, s katerimi delam – kako se spreminjajo skozi leto, koliko njihov značaj oblikuje kraj in čas rasti. To vzdušje je navdihnilo tako okuse kot občutek, ki sem ga želel ujeti v kreacijah na sami sejmski izpostavitvi.

DAVID: Kako usklajujete inovacije z odgovornostjo tradicije – tako v švicarski čokoladi kot v njeni urarski industriji?

MATHIEU DAVOIN: Izdelava čokolade je zelo tradicionalna obrt in do te dediščine gojim globoko spoštovanje, tako kot to počnejo urarji v svojem svetu. Vendar verjamem tudi, da je tradicija lahko temelj za inovacije. Vedno iščem načine, kako bi prinesel inovativne ideje, ki ljudem omogočajo, da čokolado doživijo v novi luči. Zame je najboljši način za to igranje z zaznavanjem in izzivanje pričakovanj.

En primer je »Éclat de Caviar«, ki sem ga ustvaril za Jaeger-LeCoultre. Na prvi pogled je videti kot klasična pločevinka kaviarja, napolnjena s sijočimi črnimi biseri. Ko pa jih okusite, hrustljajo in sprostijo nepričakovano kremasto notranjost. Okus je mešanica tapenade iz črnih oliv, poparka jelke in čokolade. Morda se sliši nenavadno, toda ta element presenečenja in navdušenja je točno to, kako rad uravnotežim spoštovanje tradicije z duhom inovacij – tako kot to počnejo v urarski industriji.

DAVID: Mathieu, se spomnite, kdaj vas je čokolada prvič resnično očarala – ne kot okus, temveč kot material, s katerim oblikujete in se izražate?

MATHIEU DAVOIN: Vedno me je fascinirala uporaba čokolade na nepričakovane načine – kombiniranje novih okusov, nenavadnih tekstur in trompe l’oeil vizualnih učinkov, da bi presenetil in navdušil. Poleg tega pa je bilo delo s čokolado kot kiparskim materialom zame globoko osebna ustvarjalna pot.
Rad delam tako v majhnih kot velikih merilih, ustvarjam zapletene in kompleksne oblike. Leta 2023 sem iz 25 kilogramov čokolade izdelal 1,4 metra visoko skulpturo astronavta. Vključil sem tudi različne barve do te mere, da mnogi sprva niso verjeli, da je narejena iz čokolade.
Že dolgo sanjam o tem, da bi ustvaril uro velikega formata v celoti iz čokolade – ne le številčnice, ampak celoten notranji mehanizem s kolesci, mostovi in vsemi podrobnostmi. Bila bi neverjetna skulptura za svetovno prvenstvo v kuhanju, še posebej, ker sta čokolada in ure dva najmočnejša simbola Švice. Sodelovanje z Jaeger-LeCoultre je to idejo le še bolj navdihnilo.

View this post on Instagram

A post shared by Jaeger-LeCoultre (@jaegerlecoultre)

DAVID: Kako se je začela vaša ustvarjalna pot? Je obstajala kakšna posebna prelomnica, ki vas je usmerila na to zapleteno, umetniško pot?

MATHIEU DAVOIN: Odraščal sem na kmetiji blizu Annecyja v francoskih Alpah in vedel sem, da želim ustvarjati z rokami, vendar nisem imel posebne ideje, kako. Užival sem v kuhanju z mamo in babico, vendar je bilo to zgolj za zabavo. Nikoli si nisem mislil, da bi to lahko postal pravi poklic.

Prelomnica se je zgodila, ko me je oče predstavil prijatelju, ki je imel pekarno. V trenutku, ko sem stopil v tovrstno kuhinjo, je bil pravi »vau« trenutek – vedel sem, da sem našel svoj poklic. Zato sem se izučil za peka, nato za slaščičarja in nazadnje za čokoladarja.

DAVID: Natančnost je ključnega pomena tako pri urarstvu kot pri čokoladarstvu. Kako ste razvili svoj občutek za natančnost in disciplino v kuhinji?

MATHIEU DAVOIN: Poleg močnih tehničnih veščin verjamem, da so domišljija, strast in potrpežljivost bistveni za razvoj natančnosti in discipline v kuhinji. Pri meni je to prišlo z leti vaje – ponavljanjem istih gest znova in znova, dokler niso postale instinktivne. Natančnost ni le merjenje, saj gre pri celotnem procesu tudi za osredotočenost, doslednost in spoštovanje materiala, s katerim delaš. Tako kot pri urarstvu lahko tudi najmanjša podrobnost naredi veliko razliko.

DAVID: Primerjali so vas s kiparji in iluzionisti. Se imate bolj za umetnika ali kuharja – ali oboje?

MATHIEU DAVOIN: V mojem delu ni prave meje med obema.

Kuhinja, še posebej kuhinjski laboratorij, je kraj, kjer se počutim najbolj svobodno. To je prostor, kjer lahko eksperimentiram brez meja. Verjamem, da nobena ideja ni preveč drzna za preizkus, zato je sodelovanje z mojo ekipo bistveno. Med seboj izmenjujemo ideje, izpopolnjujemo tehnike in vedno skupaj okušamo. Ustvarjalnost se pogosto začne na nepričakovanih mestih – obisk muzeja, nekaj, kar vidim v naravi, celo hiter zapis ali slika, shranjena v mojem telefonu. Vsak projekt se začne drugače: včasih s konceptom, včasih z eno samo sestavino. Kar ostaja nespremenjeno, je pomen tehnike na vsakem koraku.

Kar me fascinira, je, kako lahko kakav, tako preprosta surova sestavina, postane toliko stvari – okusov, tekstur in različnih oblik, od kremastega do hrustljavega, od tekočine do prahu. Je hkrati užiten in kiparski.

Delo s čokolado je nenehno ravnovesje med natančnostjo in domišljijo. Znanost je v tehniki, ki zahteva veliko natančnost pri merjenju sestavin, času, temperaturi in tako naprej. Umetnost pa je ustvarjanje novih izkušenj s čokolado, pa tudi končna vizualna predstavitev.

DAVID: Ure kažejo čas. Čokoladni trenutki ustvarjajo spomine. Kaj vam osebno pomeni »čas«?

MATHIEU DAVOIN: Pri mojem delu je čas nevidna sestavina, ki lahko ustvari ali uniči stvaritev. V vsakdanjem življenju pa je opomnik na pomen uživanja v sedanjem trenutku.

The post ČOKOLADNO-URARSKI OBJEM JAEGER-LECOULTRE first appeared on David Magazine.

Ob zvokih skupine Batista Cadillac se je v restavraciji Cubo kar iskrilo od veselega druženja in mehurčkov, saj so si priljubljeni francoski šampanjci Moët & Chandon prav to legendarno ljubljansko restavracijo izbrali za svojo novo osrednjo postojanko v prestolnici.

Gostje so uživali ob izbranih okusih Mediterana, po katerih slovi Cubo, z navdušenjem poskusili najnovejši letniški Moët & Chandon Grand Vintage letnik 2016 ter nazdravili otvoritvi prenovljene terase in novemu sodelovanju.

Moët & Chandon – šampanjci z večstoletno tradicijo

Kot je poudaril Ivan Novak, market manager za balkansko in mediteransko regijo pri Moët Hennessy, so ti šampanjci že skoraj tri stoletja najbolj priljubljeni šampanjci za osebna praznovanja in za obeleževanje pomembnih zgodovinskih ter prazničnih dogodkov – od evropskih dvorov do rdečih preprog, od Studia 54 pa do športnih Grand Slamov.

»Prepričan sem, da se je tudi v Cubu praznovalo že veliko osebnih jubilejev in poslovnih uspehov. Obe blagovni znamki slovita po svoji konstantni kakovosti in si prizadevata vsakdan obogatiti s trenutki razkošja in užitka. Moët & Chandon in Cubo imata veliko skupnega, zato je bil izbor Cuba za našo osrednjo postojanko v Ljubljani logična odločitev,« je dejal Ivan Novak.

View this post on Instagram

A post shared by Restavracija CUBO (@restavracijacubo)

Cubo – restavracija z zgodbo in 500 etiketami vin

Z njim se je strinjal Boštjan Trstenjak, ki je Cubo kot majhno restavracijo s 40 sedeži ustanovil pred 23 leti.

»Odtlej smo precej zrasli, saj imamo 140 sedežev v notranjosti in še 120 na prenovljeni terasi. Slednjo smo zasnovali kot zeleno oazo ob zelo prometni Šmartinski cesti, v kateri se bo žuborenje vode iz dveh fontan popolno dopolnjevalo s šumenjem mehurčkov šampanjca. Ves čas želimo našim gostom, med katerimi je veliko stalnih, zagotavljati jedi iz najbolj svežih in najkakovostnejših sestavin. Zato smo ponosni, da postajamo ambasadorji šampanjcev Moët & Chandon, ki so pomemben del naše vinske kleti, ki sicer obsega več kot 500 etiket,« je izpostavil sodelovanje Boštjan Trstenjak.

Moët & Chandon Grand Vintage 2016 – harmonija in eleganca

Novemu sodelovanju so gostje nazdravili tudi s pokušino najnovejšega letniškega šampanjca Moët & Chandon Grand Vintage 2016, ki jih je navdušil z zaokroženim in mehkim okusom.

Kot je pojasnila Assia Moussi, vodja blagovnih znamk skupine Moët Hennessy pri podjetju Merit HP, je vsak Grand Vintage edinstven in izraža osebno interpretacijo letnika s strani glavnega kletarja te šampanjske hiše.

»V Šampanji je bilo leto 2016 zaznamovano z nepredvidljivim vremenom, polnim preobratov – narava je bila zelo muhasta. Grand Vintage 2016 pa je kot mir po nevihti: izraža milino, spokojnost in harmonijo, ki se je rodila iz znanja naših mojstrov in šestletnega zorenja v kleteh,« je povedala Assia Moussi.

Cubo in Range Rover – sinonima prestiža

Cubo je še posebej priljubljen med slovenskimi poslovneži, ki zaradi stalne vrhunske kakovosti sem pogosto pripeljejo svoje poslovne partnerje. Cenijo ga tudi v podjetju Wallis Motor Ljubljana, ki zastopa blagovno znamko Range Rover, s katero so podprli novo sodelovanje Cuba in šampanjcev Moët & Chandon.

»Cubo z razlogom obiskuje večina naših obstoječih in potencialnih strank. Tako pri kulinariki kot pri izbiri avtomobila cenijo odličnost, eleganco in prestiž na najvišji ravni,« je ob zaključku čudovitega večera dejal Nan Jordan, vodja blagovne znamke Land Rover.

Zvok vokalno izjemnega pevca Lutmana je izpostavil mogočnost angleških vozil, ki so v vrsti drug ob drugem privlačila poglede skozi celoten večer. Marsikdo se je tudi popeljal ali vsaj od blizu pogledal, zakaj sodijo ti spretneži med najbolj zaželena SUV vozila sodobnega časa.

The post NOVA AMBASADA MOËT & CHANDON V PRESTOLNICI first appeared on David Magazine.

Slovenci smo znani kot ljubitelji dobre hrane, okusno pripravljenih dobrot in dobro usklajene vinske kapljice. Kot smo se lahko prepričali na lastne oči, ušesa in usta na predstavitvi njihovega projekta v ljubljanskem U-hotelu, bo v Furlaniji mogoče okusiti nepozabne kulinarične mojstrovine, zaradi katerih je vredno raziskati našo neposredno čezmejno bližino. Od 3. do 5. oktobra letos bo mesto, prihodnja italijanska prestolnica kulture 2027, ponovno gostilo festival, ki na izviren način prepleta kulinarično umetnost z dediščino in ustvarjalnostjo celotnega območja. Dogodki bodo potekali v izjemnih plemiških palačah in v najlepših kotičkih starega mestnega jedra.

Približno trideset chefov, slaščičarjev, sommelierjev, pekov in mojstrov okusov bo sodelovalo na različnih poteh festivala: kuhinja v obliki »ena sestavina, dve jedi, štiri roke«, zapeljivost rastlinskega sveta, »sweet masterclass« – delavnice slaščičarstva, vino. Med novostmi je projekt »Prestolnice v Pordenonu«, ki bo letos prvič v mesto pripeljal okuse prestolnice Prage s chefom Ondrejem Molino in prehranskim vplivnežem Janom Albrechtom. Veliko prostora bo namenjenega tudi delavnicam »za vse«, od otrok do odraslih: slaščičarstvo v mali Food Academy s pastry chefi združenja Etica del Gusto, »prihodnji mojstri čokolade« v prestižnem ateljeju Peratoner ter peka kruha s pivom v sodelovanju s ConfCooperative Pordenone.

Izvajale se bodo degustacije kot »predstave na odru« z zgodbami in glasbo, posvečene obrti in življenju, povezane s tradicijami mleka in sira, novimi okusi iz pečice in vini iz pokrajine ob reki Tilment. Mesto bo mogoče odkrivati tudi preko umetniških, kulturnih in turističnih dogodkov: od bogate umetniške dediščine do zgodovinskih tradicij, od sejmov do glasbe, od razstav do srečanj. Hvalnica nekakšni »kuhinji prostega časa«, kjer je čakanje edina zahtevana dejavnost, preden poskusite jed. Svet FERMENTACIJ bo središče izdaje 2025 festivala PORDENONE ART&FOOD, ki bo od 3. do 5. oktobra povzdignil zahodno Furlanijo s Pordenonom v »prestolnico okusov« ter z eleganco in stilom predstavil vedenje o hrani v dogodkih, ki bodo potekali v plemiških palačah in najbolj očarljivih kotičkih mesta.

Naj pojasnimo temo: šlo bo za intenzivno potovanje med tehnikami in okusi, ki bodo svoje korenine pognali v lokalni tradiciji, hkrati pa presegli meje, pod vodstvom priznanih strokovnjakov v odkrivanju starodavnih sestavin in novih eksperimentov, pri čemer bodo prebudili vse čute. Pobudo promovira Trgovinska zbornica Pordenone-Videm preko svoje konzorcijske družbe TEF – Territorio Economia Futuro in Občina Pordenone, s podporo Dežele Furlanija Julijska krajina ter PromoTurismoFVG #iosonofriuliveneziagiulia, skupaj z znamkami za promocijo Pordenone with Love in The Great Distretto – il territorio per il commercio (Veliko okrožje – območje za trgovanje).

Program bo osredotočen na najstarejši način predelave hrane, ki nam že tisočletja podarja nekatere »temelje« naših kulinaričnih navad, kot so kruh, sir, vino. Danes pa je to tudi izhodišče za raziskovanje okusov, polnih ustvarjalnosti in inovacij. Med festivalom bodo nastopili priznani mojstri skupaj z mladimi talenti kuhinje, gostje iz sveta zabave in kulture, ustvarjalci, proizvajalci ter študenti – »novi profesionalci« jutrišnjega dne, s čimer bodo ovrednotili izjemne vire tega območja, ki še čakajo, da jih odkrijemo. Tako je duh in cilje festivala povzela namestnica generalne sekretarke Trgovinske zbornice Pordenone-Videm, Cristiana Basso: »Art&Food predstavlja konkreten model, kako lahko kultura, enogastronomija in podjetništvo vodijo dialog za ustvarjanje vrednosti. Trgovinska zbornica Pordenone-Videm skupaj z Občino Pordenone odločno podpira ta projekt, ker zna združiti tradicijo in inovacije, okrepiti identiteto tega območja ter promovirati njegovo podobo daleč preko deželnih meja. Festival ni zgolj kulturno kakovosten dogodek, temveč tudi motor gospodarske rasti, saj ponuja priložnosti podjetjem v sektorju, spodbuja turistično privlačnost in utrjuje vlogo Pordenona kot referenčne točke na nacionalnem prizorišču dogodkov, posvečenih okusu in ustvarjalnosti.«

Tudi letos bo v središču festivala zahodna Furlanija, ki bo predstavila najboljše iz svoje kulinarične dediščine, a sledi tudi svojemu poslanstvu dialoga z drugimi kraji in širšimi obzorji, začenši z novim projektom »Prestolnice v Pordenonu«, v poklon mestu, že imenovanemu italijanska prestolnica kulture 2027. Prva gostja bo čarobna Praga, s chefom Ondrejem Molino, ki bo pripravil meni »šest rok« v kuhinji pordenonskega chefa Andree Spine v restavraciji Al Gallo, skupaj s slaščičarjem Luco Diano, ki bo ponudil sladico »made in Pordenone« (večerja ob predhodni rezervaciji, petek, 3. oktober). Vse dni festivala bo prisoten tudi Jan Albrecht, prehranski vplivnež in zmagovalec MasterChef Česko 2023. Iz Brazilije, v sodelovanju z EFASCE-Pordenonesi nel Mondo, se bo v domovino vrnil chef Augusto Rizzotto – doma iz pordenonske pokrajine – ki bo v soboto, 4. oktobra, vodil posvet z degustacijo. V São Paulu slovi kot vodja najbolj cenjene italijanske restavracije, kjer pripravlja furlanske jedi in išče najboljše lokalne sestavine. Ponovno bo na voljo veliko delavnic za vse generacije: slaščičarstvo v mali Food Academy s slaščičarskimi mojstri združenja Etica del Gusto, »prihodnji mojstri čokolade« v prestižnem čokoladnem ateljeju Peratoner, peka kruha s pivom v sodelovanju s ConfCooperative Pordenone.

Približno trideset chefov, slaščičarjev, sommelierjev, pekov in mojstrov okusov bo udeleženih v različnih poteh festivala: kuhinja v formuli »ena sestavina, dve jedi, štiri roke«, zapeljivost rastlinskega sveta, »sweet masterclass« slaščičarstva, vino. Med protagonisti bodo Michelinov chef Terry Giacomello, veronski strokovnjak za miksologijo in koktajle Andrea Cason, Američanka Federica Lepidi Moore, rezidenčna chefinja Electrolux Professional, Gabriele Spinelli iz Akademije Maestri Lievito Madre v Bologni, Pietro Zerbin, ustanovitelj prve furlanske tovarne čokolade »Cocambo« v Ogleju, ter Enrico Comar, strokovnjak za čaj. Na področju vin bosta organizirana dva dogodka, v soboto in nedeljo: »Velika fermentirana bela vina«, izbrana med etiketami Konzorcija za zaščito vin DOC Friuli Grave, ter širok pregled »Fermentiranih in refermentiranih vin«, ki ga bo v soboto, 4. oktobra, predstavilo nacionalno združenje Le Donne del Vino FVG. Vsa srečanja bodo kot vedno vodili strokovnjaki in bodo skrbno pripravljena v čudovitih zgodovinskih ambientih mesta; kulinarična in slaščičarska bodo spremljala izbrana vina, enološke degustacije pa bodo povezane s tipičnimi jedmi tega območja. Nepozabne bodo tudi izvirne degustacije, ki bodo predstavljene kot pripoved ali kot predstava: v soboto, 4. oktobra, »Pripoved o fermentih – od kotla do mize«, ki jo pripravlja ConfCooperative Pordenone z mrežo »Fil di Lat« (pordenonske mlekarne), osredotočena na profil sirarja, mojstra pri obvladovanju bakterij, ki omogočajo fermentacijo mleka v neskončne različice sirov.

View this post on Instagram

A post shared by Pordenone ArtandFood (@pordenoneartandfood)

V nedeljo, 5. oktobra, pa »Resonance – življenje v okušanju. Pripoved, ki ostane, vibrira in … fermentira«, s chefinjo in pekovko Eleonoro Franco, ki bo ponudila finger food, ki navdihuje naše čute in poudarja furlanske sestavine ter odstira njeno osebno in poklicno pot, ki jo je pripeljala do specializacije v okusnih pekovskih izdelkih in brezglutenskem slaščičarstvu, polnem okusa in ustvarjalnosti. Z njo bosta nastopili Paola Selva na akustični kitari in recitatorka Bianca Manzari. Še koncertni aperitiv »Avtohtoni vzhajani izdelki, dediščina Tilmenta« (prav tako v nedeljo, 5. oktobra), z zgodbami pisatelja-filozofa Mattea Bellotta o vinih iz kleti Pitars in izbrano hrano Giovannija Pive iz Carpacceria Goretti, skupaj z glasbenikoma Alessandrom Bearzattijem na klavirju in Mauriziem De Marchijem na kontrabasu. Čez vikend ne bodo manjkali umetniški, kulturni in turistični dogodki, ki jih bo koordinirala Občina Pordenone in bodo gostom pomagali odkriti mesto – od bogate umetniške dediščine do zgodovinskih tradicij, od sejmov do glasbe, od razstav do srečanj.

Vse informacije, program festivala in neposredne povezave za spletne rezervacije so na voljo na spletni strani www.pordenonewithlove.it ter na Facebook in Instagram straneh @pordenoneartandfood. Neposredna bližina Pordenona pa je idealen načrt za obisk čudovitega mesta, ne le med samim festivalom, ampak tudi ob bogati umetniško-gurmanski ponudbi skozi vse leto. Prepričani smo, da ima povsem upravičeno mesto na vašem koledarju, da okusite gurmanske delicije v naši neposredni bližini. Naši grižljaji so bili preplavljeni z okusi, ki jih je ustvaril čokoladni mojster Fabricio Facca, ki pa ga lahko obiščete tudi v njegovem ateljeju ustvarjanja L’Angolo Della Dolcezza. Barvite praline kar kličejo po preizkušanju – in kdaj pa kdaj si je življenje treba posladkati prav z njimi.

The post PORDENONSKI FESTIVAL ART & FOOD 2025 first appeared on David Magazine.

Ducasse Baccarat je živahen prostor za edinstvena doživetja, nepozabne trenutke in naključna srečanja. Z odprtjem vrta Le Jardin razkriva novo plat – restavracijo s teraso, bar in seveda lahek in okusen meni za praznovanje vrnitve sončnih dni. Ne smemo pozabiti na L’Orangerie – zasebno jedilnico, odprto na vrt. Le Jardin, ki se nahaja na vogalu Place des États-Unis in Rue de l’Amiral d’Estaing v 16. pariškem okrožju, je morda najbolj skrita terasa v mestu. Do te zelene oaze je mogoče dostopati skozi legendarno hišo Baccarat, kjer se umetnost sreča z obrtjo. Gostje se sprehajajo iz sobe v sobo in občudujejo dela umetnikov, ki jih navdihuje natančna umetnost kristala. Ob vstopu se Harry Nuriev pokloni mojstrom steklarstva in dediščini Baccarata tako, da v hladilnikih razstavi arhivske predmete – kot da bi želel ohraniti njihov DNK. Ob vznožju stopnišča pritegne pogled monumentalna vaza Marcela Wandersa, scenografija butika, ki jo je zasnoval Philippe Nigro, pa črpa iz duše manufakture. Le nekaj korakov stran se nahaja poglobljena kapela svetlobe Pierra Tatina, ki meče večbarvne odseve in obiskovalce naravno usmerja proti Le Jardinu.

V tem izvrstnem okolju, v osrčju pariškega zlatega trikotnika, v senci kostanjev in lepo prenovljenem s strani krajinskega arhitekta Jérémieja Attalija, Alain Ducasse in njegova partnerja Christophe Saintagne ter Robin Schroeder predstavljajo svež in zapeljiv poletni meni. “Ideja je bila ustvariti sprehod skozi biotsko raznovrstnost, čim bolj naraven kraj in hkrati prijeten prostor za 50 gostov.” Gre za prijeten obisk visoke kulinarike in poglobljeno izkušnjo nenavadnega vrta. Le Jardin vsak dan sprejema goste na kosilo in večerjo. Jedilnik slavi prihod prijetnejšega časa v letu z jedmi, kot so bučke s feto in bottargo, surovi beli beluši z olivnim dodatkom ter grah in bob z burrato in meto. Francoski toast z jastogom doda okusno pomorsko noto z edinstveno teksturo.

View this post on Instagram

A post shared by Baccarat (@baccarat)

Za ljubitelje mesa je v središču pozornosti žar: v jogurtu mariniran mladi piščanec, simentalski ribeye zrezek s chimichurrijem in počasi kuhana jagnječja plečka z zelišči. Lahko pa se odločite za račje prsi Landes – poklon Alainu Ducasseju in njegovemu domačemu siru Chalosse –, ki so idealne za dva do štiri goste. Tisti, ki imajo radi sladko, bodo navdušeni nad sladicami, postreženimi ob mizi, vključno z jabolčno-hruškovo torto ali rabarbarinim clafoutisom. Le Jardin je očarljiv kraj tudi čez dan – bodisi za pijačo bodisi za razkošen popoldanski čaj v podeželskem slogu. Ob nedeljah postrežejo razkošen brunch z vsemi klasičnimi jedmi (pecivo, jajca v vseh oblikah, dimljena riba Viot, domači sladoledi Alaina Ducassa …), za najbolj lačne pa jed z žara iz mesa ali rib. Edinstven je tudi bar, ki ponuja koktajl meni Margot Lecarpentier. Odpira se neposredno na teraso in je dostopen ves dan.

Vzdušje dopolnjujejo kristalni kamni, izdelani posebej za ta prostor in razporejeni kot dragulji na steni. Veličasten lestenec Roi Soleil, ki gleda na sobo, meče svoj sijaj kot sijoča krogla in bar obsije s sončno avro. Tu je tudi L’Orangerie, ugnezden na skrajnem koncu Le Jardina. Ta prostor je prijeten vrtni podaljšek, ki združuje zimski kokon z zunanjim budoarjem. L’Orangerie, okrašena v toplih tonih – oranžni, rdeči in rumeni – spominja na nasad citrusov. Lestenec Zénith Faunacrystoplis se pogovarja z bližnjo bujno okolico. Ta ekstravagantna stvaritev Jaimeja Hayona osvetljuje sobo z odtenki šampanjca, roza in meglenega kristala.

V tem zasebnem prostoru je na voljo poseben meni z jedmi, kot so listnato testo s telečjimi priželjci in smrčki v rumenem vinu, postrv iz Pirenejev s svežo zelenjavo in ingverjevo-koriandrovo kremo ali jagnječji konfit z blagimi začimbami in krompirjem Mont d’Or. V vsakem prostoru in ob vsakem času dneva so pijače postrežene v kristalnih kozarcih Baccarat, ki odbijajo odseve svetleče energije. Na meniju pijač je široka paleta brezalkoholnih možnosti, ki se popolnoma ujemajo z lahkotnim in osvežujočim duhom Le Jardina.

The post IZJEMEN VRT DUCASSE BACCARAT first appeared on David Magazine.